Štajersko prestolnico so namreč največkrat omenjali kot kraj, kjer bi lahko organizirali proizvodnjo novega hibridnega hiperšportnika, ki naj bi ga do konca leta homologizirali za uporabo na odprtih cestah in prodajo, s tem pa seveda tudi za proizvodnjo. Če bo hiperšportni avtomobil tushek TS900 apex, o katerem smo pisali aprila ob njegovi predstavitvi , pripravljen, bo dvanajst primerkov lahko začelo prihajati k njegovim lastnikom.
Plod dirkačeve vizije
Tushek TS900 apex je hibridni avtomobil, ki je nastal kot plod dejavnosti bivšega avtomobilskega dirkača Aljoše Tuška, ki je proizvodnjo športnih avtomobilov pred dvanajstimi leti v Ptuju zastavil na osnovi nizozemsko-slovaškega superšportnika K1 attack, a se je od njega hitro oddaljil od njega in z roadsterjem renovatio T500, s katerim se je kar 70-odstotno oddaljil od izvirnika, hitro osvojil navdušence za superšportne avtomobile, pojavil pa se je tudi na znamenitem Top Gearu.
Po začetku sodelovanja z avstrijskim podjetnikom Jacobom Carlom Spieglom spomladi 2014 mu je sledil še bolj učinkoviti TS600 (kratica TS je okrajšava za Tushek & Spiegel) z monokokom iz titana, ki pa je bil le vmesna postaja na poti do najnovejšega izdelka. Po njegovi proizvodnji so se namreč v ekipi Tushek Supercars odločili, da bodo izdelali hiperšportnika in v nekaj letih je nastal TS900 apex.
Zanj pravijo, da je najlažji avtomobil v svojem razredu, ki pripravljen na vožnjo tehta 1.440 kilogramov in je s tem kar za nekaj sto kilogramov lažji od primerljivih tekmecev. To so dosegli predvsem z izbiro lahkih materialov, pri katerem izstopajo predvsem ogljikova vlakna oziroma "karbon" iz katerega je izdelana skoraj celotna karoserija. Zunanje kompozitne dele so izdelali strokovnjaki v Tushkovem kompozitnem oddelku, karoserijo pa so optimizirali v vetrovniku in dosegli zračni upor 0,36
Majhna masa za silovite vozne lastnosti
In čemu tolikšna prizadevanja za čim manjšo maso? Gre predvsem za to, da se avtomobilu zagotovijo dinamično športne vozne lastnosti, hkrati pa je treba z lahko gradnjo karoserije izenačiti tudi maso pogonskega sklopa, ki zaradi hibridne tehnologije ne more biti lahek. Tega sestavljajo dve bateriji s kapaciteto po 7,5 kilovatnih ur, sekvenčni menjalnik, dva elektromotorja v sprednjem delu in zadaj sredinsko vgrajen Audijev motor V8 ter pametni elektronski sistem, ki skrajša reakcijski čas med pogonskimi komponentami za čim boljši odziv avtomobila na voznikov pritisk na pedal in zavore in zagotavlja vektorsko razporejanje navora.
Zanimivo je, da so za bencinski del izbrali motor V8, a odgovor je precej preprost. V začetku razvoja avtomobila se je to zdelo še povsem samoumevno, pa tudi avtomobilska športnost se nekako povezuje z motornimi valji, ki so razporejeni v obliki črke V. A 505-kilovatni motor ni povsem tak, kot so ga izdelali Nemci, saj so mu pri Tushek Supercars namesto turbin namenili mehanski kompresor.
240-kilovatna elektromotorja so izdelali pri kamniškem podjetju Emrax in sta enaka kot tisti, ki poganjajo tudi Pipistrelova letala. Vgrajena sta spredaj pod motorni pokrov in neposredno povezana s prednjimi kolesi, da se njuna moč nanje prenaša s čim manj izgubami. Elektromotorja lahko sicer avtomobil do razdalje 50 kilometrov poganjata povsem samostojno, a njuna vlog je predvsem pomoč motorju na notranje zgorevanje.
In zakaj jih niso vgradili kar v pesta koles? Predvsem zaradi zmanjševanja nevzmetene mase avtomobila. Če bi motorja vgradili neposredno v pesta koles, bi bila ta veliko težja, s tem pa bi se precej poslabšale vozne lastnosti, kar pa pri hiperšportniku seveda ni zaželeno. Sploh ob njegovih zmogljivostih, saj sistemska moč avtomobila znaša kar 0,985 megavata ali bolj domačih 1.400 'konjev', navor pa 1.600 njutonmetrov, pospeški in hitrost pa so seveda osupljivi. Do 100 kilometrov na uro namreč pospeši v 2,5 sekunde, največja hitrost pa znaša 390 kilometrov na uro.
Homologirali in ne "homologizirali"
Pelješ se pa k v karjoli
No ja na prvi pogled všečno oz kakor komu vendar malo površno oz. grobo narejeno predvsem detajli kar pa je …