Bavarski enoprostorec je kot model po nekaj letih na trgu večini že dobro poznan, manj znano pa je, da je pred kratkim doživel medgeneracijsko prenovo. Ta je prinesla nekaj novih potez na zunanjosti, nove merilnike in ročico odlične osemstopenjske avtomatike.
Pisalo se je leto 2014, ko je na Ženevskem salonu BMW avtomobilsko srenjo presenetil s prvim enoprostorcem znamke. Dobro, popolno presenečenje to ni bilo, saj je že leto pred tem napovedal model in pokazal kakšno študijo, drži pa, da so se podali v do takrat neraziskane vode.
Po štirih letih so ga poleti prenovili in mu zgladili kakšno gubo in namenili nekaj napredne tehnike večjih sestrskih modelov.
Modernejši in prijetnejši na pogled
Okoli prvega smo na prednjem delu testnega primerka M sport opazili drugačen prednji odbijač, ki se zdi lepše zaključen in bogatejši za všečni (in skoraj dirkaški) sredinski reži za zajem zraka, ki spominjata na kakšnega pravega Bavarskega M. Ti sta najbolj vidni v beli barvi karoserije, ko prideta najlepše do izraza v sijočo črnino odeti reži in ostali vstavki na prednjem odbijaču. Na tem mestu moramo pohvaliti nove matrične LED luči, ki odlično opravljajo svojo nalogo, s številnimi moduli pa vedno optimalno razsvetljujejo cestišče in neposredno okolico. Zato doplačilo zanje, tudi zaradi zmerne cene 535 evrov, toplo priporočamo.
Na boku je pričakovano manj razlik kot spredaj, na zadku pa najdemo LED luči z novim svetlobnim podpisom ter drugačen zaključek spodnjega dela z všečnima ločenima izpuhoma konkretnega premera. Če kaj, bi zunanjosti pripomnili, da nas kontrastni vstavki na dnu zadka niso prepričali, ker delujejo preveč plastično, v njih pa vidiš lasten odsev oz. okolico. Kašna mat plastika ali celo imitacija karbona bi bila tu veliko lepša na pogled.
Enako se glede sprememb godi tudi notranjosti, kjer bodo le vešče oči opazile drugačne merilnike pred voznikom, drugačno ročico prestavne avtomatike in še nekatere (res) manjše spremembe.
Več digitalizacije in preveč črnine
Digitalizacija se je ustavila tudi tukaj in s seboj prinesla digitalne merilnike, ki so sicer še vedno enakih dimenzij kot pri seriji 1, kar pomeni, da glede bogatosti ne izstopajo v pozitivno smer, pomenijo pa dobrodošlo novost. So enostavno berljivi in relativno skopi glede barvitosti, ampak večina konkurence jih ne premore. Glede na večje modele pa velja izpostaviti tudi, da jim ne moreš nastavljati izgleda, glede na vklopljen režim sistema vozne dinamike.
Drugače pa je ergonomija, značilna za bavarske izdelke, materiali in končna izdelava na pričakovano visokem nivoju, pozitivno pa preseneti prešita armaturna plošča, katere motiv se nadaljuje tudi na vratnih oblogah in podaljšku sredinske konzole okoli „otočka“ za prestavno ročico. Ta je nova, modernejši izgled, pa poleg malenkost drugačne oblike pomeni tudi več klavirske črnine. Delovanje je še vedno odlično, vožnja z njo pa še bolj udobna in neutrujajoča.
Smo pa v salonu opazili še opremsko različico sport, ki pomeni bolj barvito potniško kabino v obliki barvite aplikacije na sedežih ter kontrastnem šivu na armaturki in okolici. Mi bi raje izbrali takšno, čeprav smo v testnem vozilu sedeli na izredno udobnem perforiranem usnju, katerega sedeži so na izgled delovali zelo prestižno. Še vedno pa rahlo zmotijo gabariti le teh, saj ne gre za kakšne foteljaste primerke, znane iz večjih hišnih modelov, ampak sedeža identična enici in kupe različicam serije2.
Glede opreme je tako, da je te toliko kot je želi (beri: je pripravljen odšteti) lastnik, je pa res, da na dobrih pet tisočakov ocenjeni M sport paket s seboj prinese popolno LED osvetlitev (tudi meglenk), elektrificirana prtljažna vrata (o teh še kasneje), strešne nosilce in notranjo tapiserijo v črni barvi, osvetlitev prostora okoli kljuk ter variabilno športno krmiljenje in športno podvozje.
Prtljažnik, da ga vikaš
Testni primerek je bil poleg tega bogatejši še za navigacijo proffesional, ki s seboj prinese tudi večji 16:10 zaslon, radarski tempomat, head-up projekcijo pred voznika, odpiranje prtljažnih vrat z gesto pod odbijačem, parkirno kamero, gretje sedežev in še kaj bi se našlo. Tako lahko rečemo, da je bil testni avtomobil popolno opremljen družinski enoprostorec, tudi zaradi dejstva, da je v drugi vrsti pomična sdedežna klop s pomočjo katere prtljažnik z osnovnih 645 hitro in enostavno raste vse do impresivne številke 1.905 litrov. Če vaša družina potrebuje več kot to, potem s seboj vozite preveč krame-prtljage.
Na trenutke muhasta elektronika
Glede uporabnosti prtljažnika pa moramo omeniti muhasto delovanje prtljažnih vrat, ki so nam skozi celoten termin testa nagajala.
Enako toplo-hladno se je obnašal tudi radarski tempomat, ki ga polovico časa, kljub suhemu vremenu, nismo uspeli vklopiti, ko pa je deloval, pa je občasno odpovedal tudi med delovanjem.
Optimalna pogonska opcija
Oznaka na zadku je razkrivala še dve pomembni dejstvi glede pogona. In sicer, da je pod pokrovom najbolj zmogljiva dizelska opcija, ki iz dveh litrov razvije 140 kW (ali 190 KM) ter 400 Nm, napis xDrive pa nakazuje, da je prenos prek zmogljive elektronike namesto na prednji- napeljan na vsa štiri kolesa. Takšna pogonska opcija pomeni izredno poskočno, udobno in varno vožnjo ne glede na razmere, saj ima motor vedno dovolj sape, na hitre odzive na stopalki za plin se primerno hitro odzove prestavna avtomatika, ob pretiravanju pa je v vozniku v pomoč prej nezaznavni štirikolesni pogon. Tudi že se voznik v kašnem krožišču močno „zakalkulira“, mu namreč zmogljiva podvozje in pogon vedno dajeta oporo, da ovinek izpelje brez poplesavanja oz. varno, da potniki ne zaznavajo nevarnih zdrsov in prekomernega nagibanja karoserije. Tega je glede na zasnovo presenetljivo malo, je pa res, da tudi zaradi tega na slabše trasiranih cestah na telesa potnikov priroma več tresljajev kot, če bi imel gran tourer mehkejše vzmetenje.
Varnost in ekonomičnost … odlično pet
Glede na zmogljivost motorja in kombinacijo avtomatika in xdrive pogona od testnega avtomobila nismo pričakovali pretirane ekonomičnosti, a smo bili tudi tu prijetno presenečeni. 6,5 litra je namreč manj, kolikor smo pričakovali, s še malce lažjo nogo pa to zlahka približaš tudi šestim litrom in manj.
Za konec naj zapišemo, da je 220d xDrive active tourer odličen družinski sopotnik, ne glede na opremsko različico, ki pa v primeru dodanega paketa M sport obrne še marsikatero glavo (več) in daje sosedom misliti. Saj ne, da je slednje v tem segmentu tako pomembno, vseeno pa ne škodi, če imaš v garaži avto, ob katerem se sosedu kolca.
Podatki o vozilu: (BMW serije2 gran tourer 220d xDrive M sport)
Motor: 1.995 cm3, štirivaljni turbodizelski
Moč: 140 kW (190 KM) pri 4.000 vrt/min.
Navor: 400 Nm med 1.750 in 2.500 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.565 × 1.841 × 1.612, medosna razdalja 2.790
Prtljažnik (v litrih): 645 – 1.905
Poraba na testu: 6,5 litra/100 km (mešani cikel), izpusti CO2: 129 g/km
Zmogljivosti: 218 km/h, 7,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 44.950 (osnovna)
Plusi: športna podoba M sport različice, naveza motor, menjalnik, volan, kakovost izdelave in materiali, prostorno kabine in prtljažnika, zmogljiv Xdrive pogon, odlični matrični LED.
Minusi: (po dolžini) nenastavljiv sredinski naslon, muhasta elektronika, avtomatika občasno cukne, projekcija s pomočjo zaslončka, nenajboljša preglednost.
Konkurenti: Mercedes-Benz razred B, VW touran.