Pri skupini BMW pravijo, da njihov položaj trenutno najbolje opisuje stavek: »BMW Group ustvarja mobilnost prihodnosti s široko izbiro modelov in trajnostnim razvojem.« K trajnostnemu razvoju so pristopili celovito. V bistvu se začne že pri dobaviteljih, oziroma trajnostni dobavni verigi, nadaljuje se prek trajnostne proizvodnje, izpustov in uporabe vozil ter s končnim recikliranjem. Na ta način je sklenjen celotni trajnostni krog.
V prihodnjem letu in pol na slovenski trg prihaja več zanimivih BMW-jevih modelov. Konec januarja na naš trg pride BMW iX3, električna različica BMW-ja X3, novembra pa lahko pričakujemo BMW iX, ki ga bodo začeli izdelovati poleti 2021. Konec leta 2021 bo BMW začel izdelovati tudi štirivratni električni kupe BMW i4, ki bo navduševal predvsem s pospeški v štirih sekundah do stotice, k nam pa naj bi se pripeljal spomladi 2022.
Stremijo k boju proti podnebnim spremembam in si prizadevajo za manjšo uporabo redkih kovin. Pri proizvodnji elektromotorja za BMW iX3 tako denimo ne uporabljajo več redkih kovin. So tudi na dobri poti izpolnjevanja ciljev glede izpustov ogljikovega dioksida v Evropi za obdobje 2020/21 in jih bodo tudi dosegli. V ta vidik sodi tudi 40-odstotno zmanjšanje porabe goriva v celotni modelni ponudbi do leta 2030, kar bodo dosegli predvsem s pomočjo elektrifikacije in povečanja učinkovitosti bencinskih in dizelskih motorjev. Do leta 2030 naj bi izpuste ogljikovega dioksida v proizvodnji zmanjšali za 80 odstotkov. Od 2017 elektriko v vseh evropskih tovarnah uporabljajo iz obnovljivih virov, do konca 2020 pa jo bodo tudi v vseh 31 tovarnah po svetu.
Pomen reciklaže
Uporabljajo tudi vedno več recikliranih materialov. V avtomobile že vgrajujejo do 20 odstotkov reciklirane plastike, pomembna pa je tudi reciklaža baterijskih celic. BMW lahko namreč reciklira do 96 odstotkov baterij, kar je visoko nad minimalnimi merili Evropske unije 50 odstotkov. Pregledna je tudi nabava kobalta in litija, saj v izogib izkoriščanju delovne sile in spornim postopkom pridobivanja surovine nabavljajo od preverjenih dobaviteljev in jih neposredno dobavljajo proizvajalcem baterijskih celic.
Preskusili smo lahko priključno hibridne modele, ki so z zadnjem letu pripeljali v BMW-jevo slovensko ponudbo. Prvi je BMW 330e touring, ki je na voljo z zadnjim ali štirikolesnim pogonom, tehniko pa si deli z limuzino BMW 330e, ki smo jo lahko že koreniteje preskusili. Gre torej za kombinacijo 2-litrskega turbobencinskega motorja in elektromotorja s skupno močjo 292 'konjev' ter baterije s kapaciteto 12 kilovatnih ur, ki zagotavlja električno hitrost 140 kilometrov na uro.
Zanimiv je tudi graf padanja izpustov ogljikovega dioksida novih BMW-jevih vozil v Evropi. Prvi izrazit padec so zabeležili v letih 2006-2008, ko so lansirali program Efficient Dynamics, v proizvodnji motorjev pa je začel prevladovati »downsizing«, kar je pomenilo menjavo velikih potratnih motorjev z bolj gospodarnimi manjšimi. Drugi padec izpustov ogljikovega dioksida beležijo sedaj, zanj pa so zaslužni izčrpna elektrifikacija in bolj učinkoviti motorji na notranje zgorevanje.
Moč izbire
Svojim kupcem sicer pod motom »Moč izbire« ponujajo možnost odločanja za različne pogonske sklope glede na njihove osebne želje, dnevne navade in vzorec mobilnosti. Na osnovi tega stranki predlagajo, kaj je smotrno. Prvi model, s katerim so ponudili vse pogonske možnosti, je BMW X3, ki je na voljo z bencinskimi in dizelskimi motorji, priključno hibridnim sklopom in elektromotorjem. Pristop bodo kmalu nadaljevali tudi s serijama 7 in 5 ter BMW-jem X1. Ne smemo pozabiti, da imajo tudi nekaj pravih električnih platform, pionirja i3 in iX, ki bo na namenski električni platformi na voljo prihodnje leto.
Drugi novinec je BMW X2 xDrive 25e, ki poleg X1 dopolnjuje vstopni segment športnih terencev. Priključno hibridni BMW X1 je sicer tudi prišel k nam letos marca, vendar so tokrat dali prednost poznejšemu in bolj stilsko naravnanemu X2. Pri BMW Slovenija poudarjajo, da je priključno hibridni BMW X1 za njih zelo pomemben model, saj je tudi 'konvencionalni' X1 pomemben model, ki je zadnjih nekaj let med njihovimi najbolj prodajanimi modeli. Oba imata sicer identični pogonski sklop, ki ga sestavljajo 1,5-litrski turbobencinski motor in elektromotor s skupno močjo 220 'konjev' ter baterija s kapaciteto 10 kilovatnih ur.
Do leta 2035 sicer napovedujejo, da bo delež bencinskih in dizelskih motorjev v njihovi ponudbi linearno padal, delež baterijskih električnih vozil pa linearno rastel. Pri priključnih hibridih nasprotno beležijo eksponentno rast, ki se dogaja sedaj, ko po vsem svetu raste prodaja priključnih hibridov. BMW je globalno sicer najbolj razširjen ponudnik elektrificiranih vozil, saj jih ponuja v 74 državah. Trenutno imajo v portfelju petnajst elektrificiranih modelov: dvanajst priključnih hibridov in tri baterijske električne modele.
V prihodnje pričakujejo 30-odsotno rast elektrificiranih vozil na leto, kar v številkah pomeni, da bodo 2021 v globalnem merilu predvidoma prodali milijon elektrificiranih vozil, do leta 2030 pa naj bi številka narasla na sedem milijonov, od česar bi dve tretjini bili baterijskih električnih. Do leta 2023 bodo sicer v ponudbi imeli 25 elektrificiranih modelov, več kot polovica od teh pa bo baterijskih električnih. V Evropski uniji naj bi sicer delež elektrificiranih vozil v prodaji novih vozil leta 2021 znašal četrtino, 2025 tretjino, leta 2030 pa polovico.
Tretji pomembni letos predstavljeni priključno hibridni 'BMW' je mini countryman. Taje doživel predvsem vrsto kozmetičnih sprememb, pri katerih izstopajo novi odbijači, led osvetlitev in nova digitalna armaturna plošča, sicer pa je tehnika ostala precej podobna dosedanji. Pogonski sklop si deli z BMW-jema X1 in X2, a z malenkostnimi spremembami, zaradi katerih denimo oseže za 10 kilometrov na uro manjšo električno hitrost 125 kilometrov na uro.
Trden položaj
Slovenija v svoji regiji, ki obsega srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo, z 9,7 odstotka znotraj celotne prodaje zaseda tretje mesto za Madžarsko z 18,4 odstotka in Avstrijo s 15,9 odstotka Povprečje v regiji je 9,5 odstotka. V regiji so letos sicer zabeležili poseben jubilej, saj so prodali 20 tisoči elektrificiran avtomobil.
V Sloveniji prodaja elektrificiranih vozil v skupini BMW dosega 10-odstotni delež. BMW ima omenjeni 9,7-odstotni delež, Mini pa kar 15,6- odstotnega. V Sloveniji je bilo letos sicer prodanih 237 priključno-hibridnih vozil, kar je 38 odstotkov več kot leta 2019, BMW pa je s 23 odstotki na prvem mestu. Največ strank sicer kupi priključno hibridni BMW serije 2 active tourer, sledijo pa mu BMW X3, BMW serije 7, BMW X5 in BMW serije 3.
Na dogodku so nam predstavili tudi poslovne vidike nakupa priključno hibridnih avtomobilov, ki so precej drugačni kot pri avtomobilih za zasebnike. Med drugim štejejo zadovoljstvo zaposlenih, celovita ponudba prodajalca in dodatne storitve, nabavna cena in tekoči stroški uporabe, ugled znamke, operativni profil flote od najmanjših samostojnih podjetnikov do mednarodnih korporacij pa tudi ugodnosti s strani države. Zmanjšanje stroškov pri nakupu električnega ali hibridnega vozila lahko podjetje doseže že s subvencijo države, ki za električna vozila letos zmanjšana znaš 4.500 evrov, manj znan podatek pa je, da si lahko za 40 odstotkov nabavne cene vozila zmanjšajo davčno osnovo. Pomembna je tudi možnost zasebne uporabe službenega vozila v prostem času, pri kateri pridejo bolj do izraza priključni hibridi in ne toliko baterijski električni avtomobili, obstaja pa tudi možnost najema ugodnega posojila z nizko obrestno mero pri Eko skladu. Pomemben je tudi okoljski vidik, saj podjetjem po uvedbi emisijskih meril euro 7 ne bo preostalo drugega, kot da kupijo elektrificirana vozila, torej bi morala na to misliti že danes.