Kot je znano, so pri AMZS prejšnji teden ostro obsodili občuten padec Slovenije na področju prometne varnosti, kar naj bi se odražalo tudi v poročilu EU Transport Scoreboard. Poročilo je komentirala tudi evropska komisarka za transport Violeta Bulc, ki je dejala, da Sloveniji ni v ponos, saj se je naša država v večini od 30 merjenih kategorij glede stanja prometa in infrastrukture uvrstila globoko pod povprečje EU, v nekaterih kategorijah celo na sam rep. Skupna uvrstitev Slovenije je bilo komaj 24. mesto med 28 članicami. 

Na agenciji za varnost v prometu (AVP) v odzivu na AMZS-jeve pozive k odgovornosti agencije, ki jo vodi Igor Velov, in ministrstva za infrastrukturo, ki mu načeljuje Peter Gašperšič, opozarjajo, da poročilo glede na kategorije "zajema veliko širše področje kot je v pristojnosti Javne agencije RS za varnost prometa, zato se zaključki na osnovi podatkov, obravnavanih v poročilu, v celoti in neposredno ne  nanašajo na delo slednje."

"Ni korektno, niti ni strokovno, če upoštevamo izmed 30 različnih kazalcev zgolj tri. Cilj vseh, ki delamo na področju prometne varnosti, ni izkrivljanje podatkov in zavajanje, ne tržno obnašanje in ustvarjanje dobička, ampak je iskanje novih poti za izboljšanje prometne varnosti v dobrobit vseh prebivalcev Slovenije," je v odzivu za javnost zapisal direktor AVP Igor Velov.

"Varnost v prometu je namreč vrednota, ki se je pogosto zavemo šele ob nesrečah in njihovih posledicah. Na raven varnosti cestnega prometa pa vpliva veliko dejavnikov, od vozil, prometne infrastrukture, pravnih in moralnih norm ter njihovega uveljavljanja, do ravnanja ljudi. Tako zapleten in soodvisen sistem dobro deluje le, če svoj delež poleg Javne agencije RS za varnost prometa prispevajo vsi dejavniki in deležniki nacionalnega programa. Hkrati moramo vsi prevzeti svoj del odgovornosti, tako institucije, kot tudi vsak posamezni udeleženec v prometu!"

Brez večjega in bolj naprednega nadzora ne bo napredka

Na AVP poudarjajo, da je za poslabšanje statistike nesreč s smrtnim izidom v letošnjem letu še posebej vplivalo veliko število hudih nesreč na avtocestah in hitrih cestah, kjer je umrlo doslej že 23 ljudi, lani v celotnem letu pa 11. Že razlika med tema dvema podatkoma kaže na povečanje skupnega števila žrtev. Poleg tega pa je bilo veliko več žrtev med pešci, od tega je bilo veliko nesreč "neobičajnih", saj jih je pet med njimi umrlo na avtocesti, dve osebi pa v "dvomljivih" okoliščinah. 

Kljub povečanemu prometu v zadnjem času pa na AVP opozarjajo, da se je nadzor nad vozniki zmanjšal. Tudi zato so državi predlagali vzpostavitev t. i. avtocestne policije oziroma dodatno kadrovsko okrepitve policije, ki bi bila bolj specializirana za delo na avtocestah. Prav tako na AVP zagovarjajo širitev sekcijskega merjenja hitrosti na celotnem avtocestnem omrežju.

Za večjo varnost cestnega prometa pa bodo nujno potrebni sistemski ukrepi, ki presegajo pristojnosti agencije, opozarjajo na AVP in ob tem spominjajo, da so kritične nevladne organizacije, tudi AMZS in Zavod varna pot, vključene v mešane delovne skupine, ter imajo tako vedno "možnost in dolžnost predlagati ukrepe za večjo varnost."

dezurni@zurnal24.si