Eno je gotovo: mini countryman je, potem ko so ob nastopu zadnje generacija ukinili njegovo trivratno različico pacemana, zagotovo edini športni terenec te znamke in tega mu nihče ne oporeka, saj to nakazuje tako z obliko kot tudi z drugimi atributi, med katerimi je gotovo pomembna tudi solidna oddaljenost dna od tal.
Mini countryman si je zato v dobrem ducatu let, kolikor jih je minilo od predstavitve prve generacije leta 2010, pridobil kar precej privržencev. Ti sicer cenijo izročilo in oblikovne značilnosti znamke, ki jo je zasnoval legendarni konstruktor Alec Issigonis, za njeno preživetje v novi čas pa so poskrbeli pri BMW-ju, a bolj kot tradicionalno majhne osnovne minije bolj cenijo prostorne križance, ki jih v času nastanka originalnega minija sploh še niso poznali.
In mini countryman je gotovo, tako v prvi kot tudi drugi generaciji, zagotovil, kar se je od njega pričakovalo. Po eni strani pleni poglede s privlačnimi minijevimi oblikami, ki jih je oblikovalcem uspelo učinkovito preslikati na precej večje dimenzije, po drugi strani pa je precej velik avto, ki svojih pravih dimenzij ne kaže toliko zunaj, kot mu to uspeva v notranjosti.
Oglata potniška celica
Če si namreč countrymana pozorno ogledate, hitro vidite, da so oblikovalci med zaobljene karoserijske oblike učinkovito skrili potniško celico, ki je kljub drugačnemu vtisu presenetljivo oglata. Notranjost vas zato preseneti z nepričakovano prostornostjo, s katero countryman bolj spominja na klasičnega enoprostorca kot pa na križanca. To lahko podkrepim tudi s praktičnim opažanjem. Med testom se nas je namreč peterica peljala kar precej daleč in tisti na zadnji klopi so bili presenečeni, koliko prostora ji je na voljo.
K temu po eni strani pripomore precej širine, a ne toliko ta sama, kot dejstvo, da je zadnja klop precej ploska tudi na sredini, tam torej, kjer ima danes večina avtomobilov poudarjeno grbo, ki sicer bolj učinkovito poskrbi za prečno zadrževanje teles stranskih potnikov, za sredinskega pa je običajno že med krajšimi vožnjami precej mučna. Za prostor pa je poskrbela tudi povsem nazaj potisnjena klop. Countryman namreč razpolaga z vzdolžno pomično klopjo, ki jo lahko voznik prilagaja potrebam, odvisno od tega, če potrebuje več prostora za potnike ali za prostor v prtljažniku. Tudi ta s prostornino od 450 do 1.390 litrov in ravnim dnom po zlaganji klopi ni čisto od muh.
Zadnja prenova je countrymana uskladila z drugimi miniji, kar pomeni predvsem, da je okrogle analogne instrumente nadomestila tablica. Ta je v nasprotju z marsikaterim tekmecem, ki razpolaga s tridimenzionalnimi prikazi, povsem dvodimenzionalna in po zaslugi motne zgornje plasti tudi deluje malce neostro. Vendar pa več kot dobro prikaže vse potrebne podatke in se precej dobro vklopi v siceršnjo ureditev kokpita, ki je presenetljivo tradicionalen in poln klasičnih stikal v hipsterskem Minijevem slogu. Tudi osrednji zaslon infozabavnega sistema s predvidljivimi meniji je poleg dotikov mogoče upravljati s krožnim regulatorjem na sredinskem grebenu, kar je dobro in le (žal verjetno jalovo) upamo lahko, da tako ostane tudi v prihodnosti.
Kombinacija dinamike in udobja
Vtisu pod minijevo križansko podobo skritega enoprostorca ustrezata tudi kombinacija natančnega volana in podvozja, ki zadovolji z ugodno kombinacijo športne predvidljivosti in odzivnosti ter udobne mehkobe in sposobnosti blaženja ter se ugodno sklada tudi z motorizacijo. Testni mini coutryman je namreč imel pridevnik cooper, kar pomeni po moči drugi turbobencinski motor, ki razpolaga z močjo 100 kilovatov.
V bistvu je to pri nas kar osnovni bencinski motor, saj bencinskega countrymana one sploh ni na ceniku. Naj je najšibkejši ali drugi najšibkejši, motor v kombinaciji s samodejnim menjalnikom več kot dobro opravi svoje delo, saj se rad vrti in se dobro obnese tako med križarjenji po avtocestah in magistralkah kot tudi na ovinkih. Morda ni ravno najbolj primeren za tiste z visokooktanskim bencinom v žilah, drugi pa bodo z njim gotovo zadovoljni v vseh situacijah. Predvsem pa njegov globoki zvok le redko izda, da je pravzaprav trivaljnik, solidna pa je tudi poraba goriva.
Countryman je torej odličen avtomobil za tiste, ki si želijo minijevih estetike in voznih lastnosti v večjem in bolj prostornem paketu. Dobrih 43 tisoč evrov, kolikor je stal testni countryman, gotovo ni malo in za enak denar lahko dobite tudi marsikateri večji in bolj prostoren avtomobil, vendar pa boste v redkih poleg vsega naštetega dobili tudi toliko prijetno kombinacijo mladostne energije, že kar hipsterske estetike in zanimivega izročila.
mini countryman cooper
Motor: turbobencinski, trivaljni, 1.499 ccm
Največja moč: 100 kW (136 KM) pri 4.500-6.500 vrtljajih
Največji navor: 220 Nm pri 1.480-4.100 vrtljajih
Zmogljivosti: 205 km/h, 9,7 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.297 x 1.822 x 1.557, medosna razdalja 2.670
Prtljažnik (v litrih): 450-1.390
Poraba: 6,3 l/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 143 g/km
Cena v evrih: 43.044