Evropska komisija je v sklopu preiskave uvoza električnih avtomobilov iz Kitajske preliminarno ugotovila, da izdelovalci v azijski velesili uživajo koristi nepoštenih subvencij v okviru dobavne verige in s tem ogrožajo interese podjetij, ki ta vozila izdelujejo v EU. Zagrozila je z dodatnimi carinami, začasne bi lahko uvedli 4. julija, poroča STA.

Komisija je v sklopu preiskave, ki jo je začela oktobra lani, proučila tudi možne posledice uvedbe dodatnih carin na uvoznike ter uporabnike električnih avtomobilov, stopila je tudi v stik s kitajskimi oblastmi, da bi skupaj našli rešitve za problematiko, ki bi bile skladne s pravili in načeli Svetovne trgovinske organizacije (WTO), so sporočili iz Bruslja.

Najbolj na udaru BYD, Geely in SAIC

V tem kontekstu so danes v Bruslju predhodno razkrili tudi višino predvidenih dodatnih carin za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. Če v pogovorih s kitajskimi oblastmi ne bo prišlo do preboja, bo EU te carine začasno obračunsko uvedla s 4. julijem, dejansko pa bi jih lahko carinske oblasti v uniji začele pobirati šele ob dokončni odločitvi za uvedbo kazenskih carin. Do te naj bi prišlo najpozneje v štirih mesecih po uvedbi začasnih ukrepov.

Za avtomobile največjega kitajskega izdelovalca električnih avtomobilov BYD naj bi uvedli dodatno carino v višini 17,4 odstotka, za avtomobile podjetja Geely 20-odstotno in za avtomobile izdelovalca SAIC 38,1-odstotno. Ob tem je treba vedeti, da pod koncern Geely spadata tudi znamki Volvo in Polestar. Zlasti slednji je močno oprt na kitajsko proizvodnjo, čeprav ga prodajajo v Evropi. Koncern SAIC pa je v Evropi močno prisoten s svojo znamko MG, ki ima tudi zelo uspešni električni model MG4.

Za ostale izdelovalce - pri tem ne gre le za kitajska podjetja, ampak tudi za globalne multinacionalke, ki električne avtomobile izdelujejo v največjem azijskem gospodarstvu - naj bi veljala povprečna 21-odstotna dodatna carina, če bodo v preiskavi Bruslja sodelovali, in 38,1-odstotna, če ne bodo.

Trenutno je carina na uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v EU pri 10 odstotkih.

Dopoldan, ko je postalo jasno, da so višje carine neizogibne, so analitiki pričakovali številke do 25 odstotkov. Dejansko pa so carine v primeru koncerna SAIC še precej višje. 

Foto: Profimedia BYD seal

Izjema za Teslo

Tesla, ki ima eno od svojih velikanskih tovarn v bližini Šanghaja, bi lahko dobila posebno individualno izračunano dodatno carino, če bodo te res dokončno uvedene.

Podjetja, ki so jih v Bruslju vključili v nabor za omenjene protiukrepe zaradi nepoštenih subvencij, so sicer prejela informacije s podrobnostmi izračuna dodatnih carin. Vsako lahko na te izračune poda pripombe. Če bodo te upravičene, lahko v Bruslju višino dodatnih carin prilagodijo.

Evropski izdelovalci električnih avtomobilov, ki imajo proizvodne obrate v EU, že dlje časa tožijo zaradi nelojalne konkurence, ki jim jo predstavljajo električni avtomobili, izdelani na Kitajskem. Argument je, da tam proizvajalci uživajo bistveno ugodnejše pogoje v dobavnih verigah in tako lahko ponujajo precej cenejša vozila.

Po drugi strani je tudi iz vrst avtomobilske industrije zdaj slišati glasove proti uvedbi dodatnih carin, ki bi lahko vodila v trgovinsko vojno. Številni evropski izdelovalci, predvsem nemški, so namreč močno odvisni od kitajskega avtomobilskega trga, ki je največji na svetu. Zvišane carine so sicer že uvedle ZDA, Kitajska pa je takoj zagrozila s protiukrepi.

V ZDA še precej višje zaščite

Evropske tarife bodo še vedno neprimerno nižje od tistih, ki so jih pred kratkim na avte kitajskega izvora uvedli v ZDA pod administracijo predsednika Joeja Bidna.

Tam so tarife za električne avte postavili kar na kar 100 odstotkov, s tem pa Evropo izpostavili še večji poplavi kitajskih 'električarjev.'

Poleg kitajskih proizvajalcev kot sta BYD in Geely, bodo zaradi tarif delno prizadeti tudi pri ameriški Tesli, ki del svojih vozil za evropski trg proizvaja na Kitajskem. Kitajski odziv na napovedane tarife je pričakovan, EU so obtožili protekcionizma, hkrati pa opozorili, da številne članice EU nasprotujejo načrtom Bruslja. Pred kratkim je sicer kitajski predsednik Ši Džinping obiskal Madžarsko in Srbijo.

Proizvajalci hitijo s prilagoditvami

Nekateri kitajski velikani so v minulih mesecih že napovedali izdelavo svojih vozil v evropskih tovarnah v obliki samostojnih naložb, kot BYD na Madžarskem, ali pa v sodelovanju z evropskimi partnerji. Pri znamki Volvo pa so pred dnevi sprejeli ukrep, da bodo začeli svoja zadnja modela EX30 in EX90 v nasprotju s prvotnimi načrti precej hitreje izdelovati tudi v evropskih obratih.

V Sloveniji je prisotnih že kar nekaj znamk, katerih avti izvirajo iz Kitajske. Kako bodo tarife vplivale na cenike znamk, kot so MG, Geely, Aiways, Voyah, Forthing in še kakšne, bo opazno že zelo kmalu.

dezurni@styria-media.si