"Različni asistenčni elektronski varnostni sistemi v avtomobilu so vsekakor v pomoč voznikom, kar pove že samo poimenovanje, "asistenčni" in v vsaki vožnji "asistirajo", pravi Brane Legan iz AMZS in dodaja, da so namenjeni varnejši vožnji, sam namen pa so snovalci teh sistemov poiskali v nas samih, v ljudeh: "Mnogi se sicer tega ne zavedajo, vsem, ki se ukvarjamo s prometno varnostjo, pa je znano, da je človek še vedno "najšibkejši" člen v prometni varnosti."

Človek skoraj vedno vzrok za nesrečo

Legan razlaga, da je bilo po neodvisnih evro raziskavah stroke ugotovljeno, da je človek za nesrečo odgovoren v 90 odstotkih, neposredno sam voznik pa v 57 odstotkih, kar potrjuje prejšnjo ugotovitev. Inštruktor pravi, da razvoj novih tehnologij in tehnike, katere je v avtomobilih v zadnjih 10 letih čedalje več (npr. ABS je obvezen od 2008, ESP in TPMS-nadzor tlaka od 2014), postaja običajna serijska oprema avtomobilov. Še drugi sistemi, ki so v nekaterih avtomobilih v serijski opremi, nekje pa v posebni ponudbi, so voznikom v dodatno pomoč pri vožnji, vsi pa poskrbijo, da je nivo varnosti višji.

"Žal pa je še vedno preveč nerazumevanja razlogov vgradnje takih sistemov, prenekateri voznik se jih enostavno izogiba, jih noče uporabljati, pogosti izgovori pa so, da jih pri vožnji motijo. Delovanje sistemov je namreč povezano s pogoji in pravili vožnje. Npr. ACC (prilagodljiv tempomat, ki samodejno prilagaja hitrost in varnostno razdaljo) in LKS (sistem za sledenje voznega pasu npr. terja od voznika natančnost uporabe smernikov ob spremembi pasu) sta sistema, ki zagotavljata višjo varnost v vožnji pri višjih hitrostih, saj voznika samodejno in mnogokrat nezavedno prisilita v natančnost uporabe, zasnovana pa sta na podlagi pravil vožnje. ACC upošteva varnostno razdaljo, ki je čedalje večkrat vzrok za prometne nesreče na naših cestah, LKS zahteva nakazovanje spremembe smeri, saj drugače sistem voznika opozarja, da hoče vozilo nenadzorovano spremeniti smer. Tako že ta sistema terjata voznikovo pozornost in natančnost v vožnji, hkrati mu s tem olajšata vožnjo, saj se mnogi ne zavedajo nevarnosti nespoštovanja upoštevanja pravil vožnje, sistema pa imata program, ki to nezmotljivo uporablja in ga izvaja," pravi Legan.

Elektronski sistemi nemočni proti veliki hitrosti

Po njegovem mnenju tudi drugi sistemi (sistemi za opozarjanje na nevarno oviro, sistem za preprečevanje trka v pešca ali oviro, sistemi za samodejno zaviranje) so zasnovani na tem in imajo nalogo, da vozniku pomagajo. Pravi, da sistemi so programirani in natančno izvajajo svojo nalogo, človek pa seveda ima znanje in izkušnje, vendar ima vedno možnost, da se sam odloča, kakšna bo njegova vožnja predvsem pa kakšen je njegov vzorec obnašanja v vožnji. "Ob vseh ostalih neomenjenih elektronskih varnostnih sistemih je za vse sisteme potrebno le razumevanje delovanja in namena, cilj vseh pa je povečanje varnosti posameznika v vožnji. Če nekdo zaradi tega te sisteme izkorišča v prepričanju, da ga bodo vsi ti  sistemi vedno rešili, se mora zavedati, da je še vedno največji problem hitrost, višja je, težje različni sistemi opravijo svoje delo," še pravi inštruktor AMZS.

Foto: Saša Despot Mercedes-Benz

Foto: Gregor Prebil Test naprednih asistenčnih sistemov Parkirati bi moral znati vsak

Boštjan Paušer, inštruktor varne vožnje pri B&B pa dodaja: "Sistemi, ki povečujejo varnost, kot je naprimer radarski tempomat ali kamera za vzvratno vožnjo so vsekakor dobrodošli in v pomoč. Spet drugi, kot je sistem za samodejno parkiranje, pa so le razvada, saj prevzemajo nekatere osnovne vozniške spretnosti, ki bi jih moral obvladati vsak voznik. Kot en tak primer moram izpostaviti dnevne luči, sedaj ko je večina vozil opremljena s samodejnimi dnevnimi lučmi, mnogi vozniki pozabljajo, da je potrebno ob zmanjšani vidljivosti zasenčne luči še vedno prižgati. Tako se danes srečujemo z ogromnim številom voznikov, ki se skozi predore, pa tudi ob dežju in mraku, nekateri pa celo ponoči, vozijo z zadnjim delom vozila v popolni temi. Tu je s predpisom popolnoma zatajila Evropa, saj se je v duhu povečevanja prometne varnosti dogaja ravno nasprotno."

Torej, katere asistenčne sisteme bi inštruktorji varne vožnje sami priporočili, da ljudje nujno dokupijo, ko kupujejo nov avtomobil, in katere lahko mirno izpustijo iz nakupovalnega seznama?

Brane Legan, inštruktor AMZS

Ob že serijsko vgrajenih sistemih (ABS, ESP, TPMS) novih avtomobilov so nekateri drugi sistemi (ASR, DBS, BDA) že serijsko v povezavi z prej omenjenimi. Čedalje višja zanesljivost sistemov za samodejno zaviranje, za samodejno parkiranje, za pokrivanje mrtvih kotov vozila, kot tudi v prejšnjem odgovoru omenjenih sistemov so vsekakor dobra izbira, sam bi se o izpuščanju kakšnega takšnega sistema zelo težko odločil, saj mi in bi mi vsi sistemi vedno dali ustrezno in učinkovito pomoč, ko bi na to terjala ali nanesla situacija v vožnji. Pri vsem moram omeniti še motocikle, tudi pri teh vozilih je čedalje več serijske elektronske varnostne opreme. ABS postaja standard, čedalje pogostejši je sistem nadzora zdrsa pogonskega kolesa, sistem za nadzor stabilnosti v ovinku, sistem za nadzor zaviranje v nagibu. Tudi tu bi priporočal ob nakupu novega motocikla čim več teh asistenčnih sistemov, saj je vožnja motocikla še toliko bolj zahtevnejša, ti sistemu pa močno povišajo stopnjo varnosti ob vseh že omenjenih pogojih uporabe in razumevanja vloge delovanja in posredovanja.

Samo Rep, trener varne vožnje CVV Blagomix

Head up display – omogoča voznikom, da se pogleda s ceste ne umikajo na kazalnike hitrosti,
aktivne zavorne luči – lažja prepoznava intenzivnosti zaviranja,
aktivni tempomat: po naših izkušnjah s pravilno uporabo tempomata v mestnih središčih,  na hitrih cestah in avtocestah vozniki lažje vozijo po omejitvah hitrosti,
BAS sistem za pomoč pri zaviranju v sili oziroma sistem za samodejno zaviranje v sili,
aktivni vzglavniki – pri pravilnem sedežnem položaju in pravilni nastavitvi sedežnega vzglavnika zmanjšuje možnost poškodbe vratnih vretenc,
sistem za zaznavo pešcev in kolesarjev

Boštjan Paušer, šola vožnje B&B

Po mojem osebnem mnenju je smiselna investicija v radarski tempomat in sistem za zaviranje v sili, parkirne senzorje in kamero za vzvratno vožnjo. Vožnjo pa olajšujejo in naredijo varnejšo tudi vzvratna ogledala s samodejno zatemnitvijo ter boljši žarometi (naj si gre za tehnologijo ksenon ali LED).