Zeleni svinčnik
Zeleni svinčnik, ki se podeljuje za inovativno trajnostno gradnjo – arhitekturno ali urbanistično – je letos prejel projekt Garden Village Bled (Gregor Vreš, Tina Demšar Vreš, Borut Kokelj, Barbara Kokelj, Miloš Jeftič), revitalizacija opuščene, zanemarjene in zaraščene vrtnarije Vile Bled. Turistična destinacija, odprta spomladi 2014, je nastala sredi urbanega naselja enodružinskih hiš, za ograjo katerega se obiskovalcem odpre popolnoma drug svet – skriti vrt za doživljajski turizem.
Komisija obrazloži svoj izbor: »Subtilna umeščenost objektov v sicer zahteven naravni teren omogoča poglede v okoliško naravo, izkorišča potencial mikrolokacije ter ohranja intimo z vzpostavitvijo dobrega razmerja med javnimi in zasebnimi prostori.
Zasnova objektov in ambientov vključuje bioklimatske danosti mikrolokacije, kot so hlad iz potoka, dnevno-nočna termika na pobočju, v grapi, gozdu ... Posamezne objekte povezujejo poti, tlakovane z lesnimi čoki, na strmem delu so poti dvignjene od tal, antropogeno lebdijo nad naravo, s čimer se naravi pusti, da diha in se razvija po lastnih zakonitostih.«
Zlati svinčnik za odlično realizacijo
Zlati svinčnik si delijo štiri realizacije, ki segajo od enodružinskih hiš, javnih ustanov pa do urbanističnih ureditev.
Kompaktna hiša na Krasu dekleva gregorič arhitektov je privlačna, sodobna interpretacija tradicionalne lokalne gradnje – preprosta, majhna in kompaktna, a prekipevajoča z ustvarjalnostjo; zadržana, a igriva, premaguje svojo težnost.
»Vsaka podrobnost je skrbno premišljena, po potrebi poudarjena s pretanjenimi odtenki. Čeprav je hiša preprosta in surova, je bilo v njen nastanek očitno vložene veliko skrbnosti in pozornosti. Gre za spoštovanja vreden presežek,« v utemeljitvi napiše komisija.
Več o kompaktni hiši na Krasu.
Skandinavska hiša (avtorja: Mojca Gregorski ter Miha Kajzelj) je prostostoječa stanovanjska hiša, ki stoji na hribu, v novodobno urbanizirani, primestni naravni krajini. Je skrbno umeščena in orientirana in izkorišča čudovite razglede, hkrati pa uspešno pluje med izzivi ki jih zastavljajo sosednje gradnje: kako doseči občutek odprtosti v tem značilno polpodeželskem kontekstu, ne da bi pri tem žrtvovali zasebnost.
»Projekt predstavi dobro premišljen, odločen in celovit odgovor na problematično, povprečno gradnjo v suburbanem okolju. V njem sta arhitekt in naročnik običajno postavljena pred izziv, kako na kakovosten način 'potegniti' čim več iz parcele, ne da bi pri tem trpeli odnosi s sosedi. Pristop, po katerem bi se lahko zgledovalo več naročnikov in arhitektov.«
Vrtec Poljčane (avtorji: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič) domuje ob robu urbanega središča, ujet med primestne vzorce v objemu mogočnega Boča. Stoji na precej težavni podolgovati parceli, logično oblikovan v obliki črke L, pri čemer se krajše krilo zgošča ob cesti v dva volumna z bolj 'urbanim' programom, medtem ko se v daljšem krilu z drugima dvema volumnoma zrcali okoliška pokrajina.
»Stavba je domislena in celostna zasnova vrtca prepričljivo arhitekturno delo, ki lahko služi kot študija primera za izobraževalne in druge javne stavbe v značilnem regionalnem primestnem okolju.«
Osnovna šola Alojzija Šuštarja (studio UR. A. D.) je pogumen, sodoben in ob svojega predhodnika smiselno umeščen prizidek, tako po obliki kot po obsegu. Je premišljeno zasnovan in se prefinjeno navezuje na obstoječo strukturo: sledi ji tako z ohranjanjem osrednje hrbtenice kompleksa, kot tudi z ureditvami na njegovem obodu.
»Zdi se, kot da bi se ta zajetni 'prizidek' želel osvoboditi prejšnjih omejitev in regulacij, dviguje se nad svoj zgodovinski in institucinalni kontekst ter pri tem z občutkom lahkotnosti in svobode ustvari nove prostore in nove pomene,« pojasni komisija.
Ureditev Cankarjevega trga in Blaževe ulice v Škofji Loki biroja Ravnikar Potokar je niz posegov v bogat javni prostor središča Škofje Loke, ki prepriča s svojo zadržano, a sobodno arhitektuno govorico, ki ne želi preglasiti bogatih plasti zgodovinskega mestnega jedra. Na prvi pogled so novosti na Cankarjevem trgu in njegovi okolici komaj opazne, podrobnejši pogled pa nam razkrije niz občutljivih posegov, od zasnove uličnega tlakovanja do posameznih elementov urbane opreme.
»V celoti gledano in upoštevajoč območja, ki so že bila prenovljena, gre za zelo kakovosten projekt, ki s svojo diskretno eleganco predstavlja primer vzorne in spoštljive obravnave zgodovinske urbane substance.«
Zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja
Zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje je prejel Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ d.d.) skupaj z IPOP in skupino Maja Farol za Študijo lokacij P+R.
Projekt prikazuje osnovno ogrodje za vzpostavitev regionalne mreže prestopnih točk javnega potniškega prometa v ljubljanski urbani regiji, ki pomeni konkretizacijo predlogov iz starejših raziskav in študij s tega področja.
»Glede na še vedno rastoče število osebnih vozil na cestah in ohranjanje netrajnostnih oblik prometa v regiji oz. netrajnostne življenjske vzorce dnevnih migrantov, tudi zaradi pomankljive infrastrukturne ponudbe, je projekt za zagotavljanje javne koristi zelo pomemben.
Projekt ponuja ogrodje za odločanje o vzpostavitvi osnovne infrastrukture za druge ukrepe, povezane z izvajanjem storitev javnega prevoza po cesti in delno železnici,« še pojasni komisija.
Komisija letos ni podelila Platinastega svinčnika za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja.
Fotografije via ZAPS
