Omrežja 5G bodo v prvi fazi izkoristila obstoječo infrastrukturo in bodo nameščena na že obstoječe antenske stolpe. Prav tako bo od začetka 5G deloval na istih frekvencah kot druga mobilna omrežja, ki sodijo v sklop mikrovalov. Frekvence teh mikrovalov, kamor sodita tudi 4G in Wi-Fi, se raztezajo od 300 MHz do 30 GHz oziroma imajo valovno dolžino od 1 metra do 1 centimetra.
Več uporabnikov bo lahko pretakalo tudi večjo količino podatkov
Najnovejša generacija sistemov brezžične tehnologije se od predhodnih razlikuje po tem, da ob višjih frekvencah uporablja tudi večje pasovne širine, zato bo zagotavljala tudi največje hitrosti prenosa podatkov doslej. Poleg hitrosti, pa 5G odlikujejo tudi krajša in boljša odzivnost, stalna razpoložljivost ter visoka zmogljivost. Zato se bo lahko hkrati povezalo večje število uporabnikov in naprav, ki bodo pretakali tudi večje količine podatkov.
Obstoječe omrežje je namreč močno obremenjeno, mobilni prenos podatkov se eksponentno povečuje, kapacitete obstoječih mobilnih omrežij pa so omejene, zato je nadgradnja na 5G potrebna, kar se je pokazalo tudi ob množičnem prehodu na delo od doma ter šolanje na daljavo.
Dobra odzivnost pa postaja vse pomembnejša tudi pri interaktivnih igrah, ki so v trendu, in pri brskanju po spletu. Tudi računalniške simulacije in robotski mehanizmi, ki so vključeni v različne industrijske procese, bodo delovali hitreje in natančneje. Če so se prejšnje generacije mobilnih omrežji prilagajale potrošnikovi zasebni komunikaciji, ki ji bo 5G sicer še sledil, pa se bo slednji izkazal tudi pri uporabnosti za najrazličnejše gospodarske panoge, mestno infrastrukturo, kmetijstvo, zdravstvo in druge javne storitve.
Še večje hitrosti bo omogočil prehod na višje frekvence
Povezava pete generacije mobilnih omrežij, ki je tehnološka evolucija omrežja 4G, poteka tako kot pri vseh dosedanjih brezžičnih omrežjih, preko radijskih valov. Razlika je v tem, da omogoča zlivanja informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ter združevanje in dopolnjevanje radijskih omrežij z omrežji iz optičnih vlaken.
V prvi fazi bo tudi 5G uporabljal frekvence mikrovalov, v dolgoročnem načrtu pa bo del omrežja 5G uporabljal tudi višje frekvence, ki jih bo z razpisom operaterjem podelila država. Visoke frekvence (milimetrski valovi) se že vrsto let uporabljajo za radarje, medicinske naprave, letališke varnostne skenerje in drugo. Najvišje frekvence se bodo uporabljale predvsem za zagotavljanje velikih prenosnih zmogljivosti na manjših območjih, kjer bo to potrebno (npr. gosto naseljena območja, mestna središča, množične prireditve …).
Ustvarjanje in usmerjanje signalov po trenutni potrebi
Uporaba radiofrekvenčnega spektra z višjimi frekvencami zahteva tudi več oddajnih anten baznih postaj. Ko govorimo o višini frekvence mislimo na število nihajev v časovni enoti in na njeno jakost. Tako se bo omrežje nadgradilo s pametnimi antenami Massive MIMO, ki lahko oblikujejo usmerjene signalne snope v tisto območje, kjer se nahajajo trenutno aktivni uporabniki in s tem zagotovi optimalne poti signala. Tako bodo omogočile učinkovito delovanje omrežja, saj zmanjšajo motnje in povečajo možnosti, da signali v različnih pogojih dosežejo predvidenega prejemnika.
Pametne antene tudi ustvarjajo in usmerjajo signale le po trenutni potrebi. To v praksi pomeni, da takrat, ko ni odjemalcev, oddajajo zgolj sinhronizacijski signal z močjo, ki je celo do 1000-krat nižja od tiste, ob kateri deluje bazna postaja, ko je polno zasedena. Takšna bazna postaja je zato tudi energetsko učinkovitejša.