Pred 60 leti je bila pričakovana življenjska doba človeka 51,2 let, danes pa 73,2 leta. Nove raziskave kažejo, da bodo ljudje v prihodnosti živeli 150 let, vendar dlje od tega ne bo šlo.
Z uporabo obsežnih podatkov o medicini iz Združenega kraljestva in ZDA so znanstveniki prišli do novih spoznanj o največji možni starosti človeka. To je 150 let, z malo možnosti, da bi jo lahko še podaljšali.
Podatki, na katerih temelji ta zaključek, vključujejo DNK, rezultate odvzema krvi, dnevno rutino ljudi, nato pa so znanstveniki vse skupaj vključili v sistem, ki temelji na umetni inteligenci. Tako so izračunali zgornjo starostno mejo človeka 150 let.
Okrevanja ni več pri 120 do 150 letih
Ključna dejavnika doseganja največje starosti sta odpornost telesa, torej odziv na grožnjo imunskemu sistemu in biološka starost. Z izboljšanjem teh in nato drugih dejavnikov, ki vplivajo na starost, je bil dosežen možen življenjski cikel med 120 in 150 leti. Če vemo, da je bila pred 60 leti pričakovana življenjska doba 51,2 let, danes pa 73,2 leta, potem se niti nova norma, v kateri je mogoče dočakati 130 let, ne zdi tako nemogoča. Pri raziskavi je imel pomembno vlogo iPhone, torej aplikacija, v kateri so vključeni v raziskavo vsak dan vnašali potrebne parametre, da so lahko znanstveniki natančno ocenili tempo biološkega staranja in s tem tudi največjo življenjsko dobo.
Biološka starost je povezana s stresom, življenjskim slogom in boleznimi, medtem ko je odpornost kazalnik, kako hitro se biološka starost normalizira po prenehanju grožnje. Izračunano je bilo, da je 150 let največja življenjska doba, kar je celo nekoliko več kot dvakratnik sedanje povprečne starosti, ki je 73,2 leta.
Raziskavo sta izvedla singapursko biotehnološko podjetje Gero in Roswell Park Comprehensive Cancer Center iz New Yorka. Z namenom, da bi ugotovili, kako odporno je naše telo, vključno z njegovo sposobnostjo okrevanja po bolezni ali poškodbi, so uporabili kazalnik stanja dinamičnega organizma, ki upošteva starost, bolezen in dejavnike, ki določajo življenjski slog.
Znanstveniki so prepričani, da človek popolno odpornost za okrevanje izgubi nekje med 120 in 150 leti, je povedal dr. Tim Pyrkov, prvi avtor te študije, ki sicer dela v podjetju Gero. Študija, objavljena v reviji Nature Communications, prikazuje podrobne podatke za 4.500 odraslih Američanov.
"Zombiji"
Omenjena je še ena zanimivost. Navaja se namreč, da ostarele celice, ki jim lahko rečemo tudi "zombiji", saj še živijo, vendar niso več funkcionalne, skrivajo skrivnost življenjskega eliksirja. Povezane so z vrsto motenj in bolezni, od artritisa do Alzheimerjeve bolezni.
Izboljšana prehrana, čista voda in napredek v medicini so ključno prispevali k že tako podaljšani pričakovani življenjski dobi. Danes je v razvitejših državah pričakovana življenjska doba daljša od 80 let, ponekod, na primer na Japonskem, presega 85 let. Raziskava sicer trči s trditvami drugih znanstvenih študij, da se bo pričakovana življenjska doba lahko podaljšala tudi preko te meje, predvsem na račun uporabe genske manipulacije, zmanjšanega vnosa kalorij in napredka na področju zdravil.
