Švedski znanstveniki so se lotili raziskave s katero so želeli pojasniti, zakaj nekateri prazniki tako slabo vplivajo na naše zdravlje.
Na osnovi podatkov o 283 tisoč primerih srčnega napada med letoma 1998 in 2003, so raziskovalci prišli do zaključka, da smo najbolj na udaru na božični večer, natančneje 24. decembra ob 22. uri.
Če na Švedskem v povprečju zabeležijo 50 srčnih infarktov na dan, je samo na ta večer številka narasla na 69, kar je za 37 odstotkov več kot na običajni dan. Velika priložnost, da nas izda srce, se je pokazala tudi na Štefanovo. Na primer Winston Churchill je doživel srčni napad 26. decembra 1941, ko je odprl okno Bele hiše na predvečer nagovora v kongresu.
Veliko tveganje, da nas bo izdalo srce
Čeprav bi mnogi pričakovali, da to velja za Silvestrovo, je po mnenju strokovnjakov največje tveganje za srčni napad vendarle na božični večer. "Glavna ugotovitev naše raziskave je, da so tradicionalni prazniki povezani z velikim tveganjem, da nas doleti srčni napad. Vrhunec nevarnost je prav božični večer in mislim, da je to zaradi načina praznovanja. Ne moremo z gotovostjo reči, vendar so dejavniki, ki potrjujejo to tezo, vsekakor jeza, stres, žalost, depresija in tesnoba, ki se povečajo med božičnimi prazniki. Prekomerno uživanje hrane, alkohol, potovanje na dolge razdalje v tem času lahko tudi povečajo tveganje " je za britanski The Telegraph pojasnil zdravnik David Erling z oddelka za kardiologijo Univerze Lund.
Tveganje se je povečalo tudi na novo leto in nasploh na ponedeljek ob osmi uri zjutraj, povečanega tveganja med športnimi dogodki ali na veliko noč, švedska študija ni pokazala. Celotna raziskava je obljavljena v reviji BMJ.
Mene je že nekajkrat med 4 in 5 uro zjutraj...