Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) ugotavlja, da kar tretjina odraslih v Združenih državah spi manj kot je priporočljivo. Študija iz Univerze Penn State kaže, da lahko omejen spanec med delovnim tednom vpliva na srčni utrip ter na sistolični krvi tlak. Ugotovitve kažejo, da morebitni poskusi nadoknadbe spanca med vikendom niso dovolj, da bi ohranili zdrav srčno-žilni sistem. Raziskava, objavljena v reviji Psychosomatic Medicine, je ugotavljala učinke spanca na srčno-žilno zdravje. Vodil jo je David Reichenberher, magistrski študent biobehavioralnega zdravja na Univerzi Penn State. Zanjo je uporabil podatke, ki jih je priskrbela doktor Anne-Marie Chang, izredna profesorica biobehavioralnega zdravja na že omenjeni univerzi.
Udeleženci študije so v raziskavi prešli iz spanja do deset ur na noč na zgolj pet ur na noč v petih dneh. "Zanimalo me je, kakšni so učinki manjše količine spanca tekom delovnega tedna. Osredotočal sem se predvsem na krvni tlak in srčni utrip," je za Medical News Today pojasnil Reichenberger.
Udeleženci prebivali v raziskovalnem centru
V raziskavi je sodelovalo petnajst zdravih moških, starih med 20 in 35 let. Vsi so stanovali v Pensilvaniji. Izključeni so bili udeleženci z medicinskimi ali duševnimi diagnozami, osebe, ki so jemale zdravila ali droge, osebe z nedavno zgodovino nočnega dela in tisti, ki so v zadnjih treh mesecih potovali preko več kot dveh časovnih pasov. Prav tako so bili iz raziskave izključeni tudi posamezniki, ki so kazali dejavnike tveganja za srčno-žilno bolezen.
Pred študijo so se udeleženci srečali s psihologom, ki je ugotavljal, ali bodo sploh lahko prenesli enajst dni hospitalne študije. Teden dni pred začetkom študije so bili udeleženci naprošeni, naj bodo v postelji od 22. do 8. ure in naj ob tem vodijo dnevnik spanja in budnosti.
V raziskovalnem centru so udeleženci bivali v zasebnih sobah, ki so bile zvočne izolirane in niso imele oken. Med predvidenimi obdobju budnosti sodelujočim ni bilo dovoljeno sedeti ali ležati na postelji ali celo telovaditi. Raziskovalci so udeležence med obdobji budnosti izpostavili nizki svetlobi, med obdobji spanca pa popolni temi. Prehranski strokovnjak je oblikoval tudi jedilnik z živili, ki so bila omejena s soljo in so zadoščala za tri obroke na dan.
V prvih treh nočeh študije so udeleženci lahko spali med 22. in 8. uro. Četrto noč so lahko spali med 12.30 in 5.30. To se je nadaljevalo pet zaporednih noči. V zadnjih dveh nočeh so sodelujoči ponovno lahko spali med 22. in 8. uro. Približno vsaki dve uri čez dan so raziskovalci merili srčni utrip in krvni tlak udeležencev v mirovanju.
Srčni utrip in krvni tlak sta se povečala
Raziskovalci so ugotovili, da se je vsak dan med izvedbo študije srčni utrip udeležencev povečal za skoraj en utrip na minuto. Povprečen srčni utrip udeležencev je znašal 69 utripov na minuto. Po drugi noči okrevanja je bil povprečen srčni utrip še vedno 78 utripov na minuto. Raziskovalci so med drugim ugotovili, da se je sistolični krvni tlak sodelujočih povečal za približno 0,5 milimetra živega srebra na dan. Povprečen osnovni sistolični krvni tlak je bil 116 milimetrov živega srebra. Po drugem dnevu okrevanja je ta znašal 119,5 milimetrov.
"Ugotovitve, da omejitev spanca vpliva na srčne izide kot sta krvni tlak in srčni utrip, nas ne presenečajo," soavtorica študije, doktor Chang
Takšne so kritike študije
Doktor Hani Aiash, kardiolog in pomočnik dekana za medprofesionalne raziskave na Univerzi za zdravstvene poklice, ki ni bil vključen v raziskavo, je opozoril na več pomanjkljajev študije. Ključna pomanjkljivost naj bi bila ta, da študija ni vključevala kontrolne skupine. Avtorji se v svojem članku strinjajo, da odsotnost kontrolne skupine predstavlja velik izziv pri razpletanju resničnih učinkov omejitve spanja ter učinkov, ki so posledica eksperimentalnih postopkov, ki niso povezani s srčno-žilno dejavnostjo.
Doktor Aiash je na tej točki opozoril, da udeleženci, ki preživijo skoraj dva tedna svojega življenja v laboratoriju, morda ne bodo ravnali enako kot bi sicer doma. "Če ostaneš v bolnišnici, se boš prvi in drugi dan dobro naspal," je dejal Aiash. "Po enajstih dneh se boš počutil dolgočasno in tesnobno. Srčni utrip se bo povečal. Tudi krvni tlak bo višji."
Druga omejitev študije je bila ta, da so bili vsi udeleženci zdravi mladi moški. Sprva je bila enajstdnevna študija spanja izvedena z namenom, da bi preučevali učinke omejitve spanja na presnovo. Doktor Chang je razložila, da so raziskovalci namerno izbrali, da ne bodo vključevali ženskih udeležencev. "Ker ima menstrualni cikel velik učinek tako na spanje kot tudi na srčno-žilne izide, smo se sprva odločili zgolj za proučevanje moških."
V prihodnje bi raziskovalci v podobno študijo radi vključili mešano skupino udeležencev – torej tako moške kot tudi ženske. Želijo preveriti, ali bi lahko svoje ugotovitve repricirali z vključitvijo kontrolne skupine. Osredotočali se bodo zgolj na srčno-žilno zdravje udeležencev, namesto da bi zajeli širšo paleto zdravstvenih meritev. Reichenberger je dejal, da želi izvesti podobno študijo, ki bi udeležencem omogočila več kot dve noči, da bi imeli dovolj počitka.
"Pravzaprav ne vemo, kako dolgo krvni tlak in srčni utrip ostaneta povišana. Tako da se je lahko zgodilo, da so se ravni vrnile v normalo že dan po študiji ali pa šele teden potem. Tega preprosto ne vemo," je dejal raziskovalec.
Še ena bedasta študija. In zakaj so spali 10 ur, kjer se od zmeraj ve, da je škodljivo lahko še bolj kot premalo. "Udeleženci študije so v raziskavi prešli iz spanja do deset ur na noč na zgolj pet ur… ...prikaži več na noč v petih dneh.". Drugače sem 20 let delal tudi po dve službi, spal 3-5 ur max na noč večinoma, malo kompenziral za vikende, pritisk in pulz zmeraj normalen. Ok, ne pomeni, da bi to veljalo za vse.