Pravijo, da so gube zemljevid našega življenja in da veliko povedo o naši osebnosti, življenjskih izkušnjah, pa tudi zdravju. Seveda vsaka guba še ne pomeni nujno bolezni, se pa iz njih da razbrati potencial za določena bolezenska stanja.
Na Univerzitetni bolnišnici v francoskem Toulousu so po dvajsetih letih raziskovanja prišli do presenetljivega odkritja in sicer, da pri tistih z globjimi gubami na čelu obstaja večja verjetnost za razvoj kardiovaskularnih bolezni.
Kot navaja The Independent, ki študijo povzema, pri ljudeh s številnimi in globokimi brazdami na čelu obstaja desetkrat večja verjetnost, da bodo zboleli ali umrli zaradi bolezni srca in ožilja.
Študija ne pojasni, zakaj je temu tako, ena teorij pa pravi, da se je lahko povezana z otrdelostjo arterij zaradi nakopičenih oblog. Ker so žile na čelu drobne, so verjetno bolj občutljive na maščobnih oblog, kar je že znak prezgodnjega staranja.
Znanstveniki ob tem opozarjajo, da so najbolj učinkovite preventivne metode še vedno meritve krvnega tlaka in srčnega utripa, holesterola, trigliceridov in glukoze v krvi.
Študija je vključevala 3.200 odraslih ljudi v obdobju dvajset let. Ko se je študija začela, so bili anketiranci stari 32, 42, 52 in 62 let in vsak od njih je na začetku dobil oceno; nič je pomenilo popolnoma gladko čelo, stopnja tri je pomenila številne in globoke gube.
Znanstveniki so ugotovili, da so bili ljudje s prvo stopnjo samo nekoliko bolj izpostavljeni tveganju za bolezni srca od tistih s stopnjo nič. Tisti z oceno dva ali tri, so bili desetkrat bolj ogroženi
"Več gub pomeni možnosti za razvoj kardiovaskularnih bolezni. Glede na to, da se povišani tlak ali holesterol nazven nazven ne kažeta, smo se posvetili preučevanju gub, saj so zelo vidnie. Samo s pogledom na obraz se lahko ugotovi, ali ima ta oseba večje tveganje in se jih tako svetuje, katere ukrepe je treba sprejeti," je povedala vodja študije Yolande Esquirol.
Sprememba načina življenja na prvem mestu
Profesorica je dejala, da se takšni ljudem običajno priporoča sprememba življenjskega sloga z vadbo in zdravo prehrano. "Tveganje za srčno bolezen se poveča s starostjo, vendar lahko življenjski slog in medicina zmanjšata to nevarnost. Če dejanike tveganja opazite dovolj zgodaj, se da marsikaj spremeniti," je še povedala francoska raziskovalka in dodala.
Zdravniki bi lahko na tak način opozarjali na nevarnost
"Če imate pred seboj osebo v potencialnim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja, ji seveda morate izmeriti dejavnike tveganja, kot so krvni tlak ter ravni maščobe in glukoze v krvi in ji ob tem svetovati spremembo življenjskega sloga. Zdaj smo uspeli tveganje za bolezni srca povezati še z gubami na čelu, čeprav bo dokončna potrditev tega zahtevala dodatne študije," je opozorila znanstvenica, ki je dodala, da lahko zdravniki svoje bolnike že zdaj na tak način opozarjajo na nevarnost," saj jih takšna metoda nič ne stane pa tudi nevarna ni."
