Tudi nekaj tako prvinskega in lepega lahko preide v resno težavo

Primerov nekemičnih odvisnosti je vedno več, zato je nujna strokovna obravnava te novodobne težave, ugotavljajo strokovnjaki.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ( NIJZ) opozarjajo, da je bila nekoč zasvojenost opredeljena predvsem v povezavi s ponavljajočim se uživanjem snovi (na primer alkohola ali drog). Danes pa ima zasvojenost širše razsežnosti, saj so ljudje lahko zasvojeni tudi z različnimi vedenji, kot so igranje iger na srečo, pornografija, hrana, odnosi, delo, nakupovanje in uporaba sodobnih tehnologij.

V Ljubljani je potekala Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Iskanje zmernosti v svetu neskončnih možnosti«, na kateri se je zbralo 100 strokovnjakov. Ti so ugotovili, da je v Sloveniji zaznati velik porast nekemičnih zasvojenosti, med katerimi v zadnjem času prevladuje digitalna zasvojenost.

Digitalna zasvojenost, zasvojenost z igrami na srečo in zasvojenost s spolnostjo in pornografijo so med najpogostejšimi oblikami zasvojenosti. Med najpogostejše oblike nekemičnih zasvojenosti je zagotovo  digitalna zasvojenost oziroma škodljiva raba digitalnih naprav, ki je v zadnjih desetletjih z vzponom digitalne tehnologije močno narasla, tako v Sloveniji kot po svetu, opozarjajo strokovnjaki. Prezgodnja in prekomerna uporaba zaslonov lahko neugodno vpliva na otrokov razvoj in zdravje, tako telesno kot duševno. Med drugim jo povezujemo tudi z razvojem zasvojenosti.

Po podatkih raziskave iz leta 2018 so bili znaki zasvojenosti prisotni pri desetih odstotkih mladostnikov starih od starih 11, 13, 15 in 17 let. Zaradi epidemije covida-19 je tovrstne zasvojenosti zagotovo precej več. 

Bežanje v videoigre

Igranje videoiger ena izmed najpogostejših prostočasnih aktivnosti, ki je danes tako otrokom in mladostnikom kot tudi odraslim zelo pomembna. "V večini primerov problematično igranje videoiger posledica neustreznih strategij spoprijemanja. Posameznik beži v igranje videoiger od stisk in težav, ki ga bremenijo v resničnem življenju, na primer težave v šoli, v odnosih, kaotična družinska situacija in osamljenost. Igranje je sicer lahko povsem ustrezen način sproščanja in razbremenitve, težava pa nastane, ko igranje iger posamezniku onemogoča, da bi se aktiviral in se dejansko soočil s problemi iz resničnega življenja," je pojasnila Nuše Klepec, psihologinja in svetovalka v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT.

To zasvojenost je težko pravičasno prepoznati

V Sloveniji je močno prisotna tudi zasvojenost z igrami na srečo, ki je kot zadnja med nekemičnimi zasvojenostmi, kot duševna motnja, zapisana v Mednarodni klasifikacije bolezni. Bernardo Spazzapan, psihiater v Centru za zdravljenje zasvojenosti v ZD Nova Gorica,  ki se s patologijo zasvojenosti ukvarja že več desetletij, je izpostavil, da je takšno zasvojenost težko pravočasno prepoznati, "saj pri tej duševni motnji ne gre za  uživanje snovi, ni fizičnih znakov, kot se dogaja pri zasvojenosti z drogo ali alkoholom." "Zato se sam pacient in njegovo okolje ne zavedajo škodljivih učinkov te bolezni, dokler ne nastopi faza dolgov in posledično motenj v obnašanju. Zaradi tega in zaradi hitrega nagrajevanja v obliki denarnih nagrad je patologija močno prisotna zlasti med mlado populacijo," je dejal psihiater.

Bernardo Spazzapan: "Organizatorji teh iger so uspeli prepričati gledalce športnih dogodkov, da  se užitek ob športnih zmagah poveča z istočasnim igranjem na srečo oziroma možnostjo pridobitve denarne nagrade."

Izolacija zaradi epidemije COVID-19 je pripeljala do tega, da je tovrstnih duševnih motenj še več. Po besedah Spazzapana so daleč najbolj razširjene igre na srečo in posledično igre, ki največ pacientov privedejo do zdravljenja, športne stave. "Organizatorji teh iger so uspeli prepričati gledalce športnih dogodkov, da  se užitek ob športnih zmagah poveča z istočasnim igranjem na srečo oziroma možnostjo pridobitve denarne nagrade," je dodal. 

Zasvojenost s spolnostjo in pornografijo

Peter Topić, transakcijski analitik in CSAT (Certified Sex Addiction Therapist), ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme je opozirl, da je o razširjenosti te problematike v Sloveniji je na voljo zelo malo podatkov. Po njegovem je seksualno kompulzivno vedenje težava, s katero se vse pogosteje soočajo in rešitve zanjo iščejo strokovnjaki na področju duševnega zdravja po vsem svetu.

"Še vedno težko razumemo in si vse prepogosto zatiskamo oči pred spoznanjem, da lahko tudi nekaj tako prvinskega in lepega, kot je človeška spolnost, postane resna težava in preraste celo v zasvojenost. Strokovnjaki se v praksi pogosto srečujemo tudi z zasvojenimi, ki skorajda nimajo več spolnih odnosov, in to včasih po več let. Nekateri trdijo, da ne čutijo želje po spolnosti s partnerjem, drugi pravijo, da jih partner ne privlači več ali da se ob njem preprosto ne vzburijo. Ob tem pa se ure in ure zadržujejo na pornografskih spletnih straneh in masturbirajo tudi po večkrat na dan." Kljub zmanjšani želji po spolnosti s partnerjem spolno željo še vedno imajo, a je ta postala vezana predvsem na vire intenzivnega vzburjenja in visoko stimulativnih pornografskih vsebin na spletu." Po besedah Topića noben partner ne more doseči intenzivnosti stimulacije, ki jo omogoča internetni seks s svojimi neskončnimi možnostmi."

dezurni@styria-media.si