Pri ljudeh, ki trpijo zaradi posttravmatske stresne motnje (PTSD) in drugih psihičnih težav povezanih s stresom, obstaja večje tveganja za razvoj avtoimunskih bolezni, je pokazala velika švedska študija.
Posttravmatska stresna motnja (PTSD) je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka, travme. Ob tem je bila oseba močno prestrašena, doživela je občutke nemoči ali je bila v šoku. PTSD se lahko pojavi v obliki akutne motnje kmalu po travmi, lahko pa tudi z zakasnitvijo, celo po več kot šestih mesecih.
Raziskovalci so deset let preučevali dobrih sto tisoč ljudi ( 106.464 ) z diagnozo stresnih motenj, 126.652 njihovih bratov in sester in še več kot milijon drugih posameznikov, ki niso imeli stresnih motenj.
Študija ugotavlja, da so osebe s posttravmatsko stresno motnjo (PTSD) imele za 46 odstotkov večjo verjetnost za razoj ene od avtoimunskih motenj in več kot dvakrat večjo verjetnost, da bodo zbolele za vsaj tri avtoimunske motnje v primerjavi s odraslimi, ki niso imeli tovrstnih psihičnih težav:
"Težki ali dolgotrajni čustveni stres povzroča desregulacijo stresnih hormonov v našem telesu," je pojasnil vodilni avtor študije dr. Huan Song z univerze v Reykjaviku.
Raziskovali predvsem moške
Večina ljudi se v določenem življenju sooči s hudo travmo ali stresom, bodisi z izgubo ljubljenih oseb ali so doživeli hudo nesrečo ali takšno ali drugačno obliko nasilja. Veliko si jih postopoma opomore, nekateri pa vendarle razvijejo hude in trajne psihiatrične bolezni. Prejšnje raziskave so pokazale povezavo med motnjami zaradi stresa in avtoimunskimi boleznimi, vendar so osredotočale na moške oziroma vojake, ki so zaradi službovanja utrpeli PTSP.
Ker se avtoimunske bolezni pogosto pojavljajo v družinah, dosedanje študije niso pokazale jasne slike, da tudi družinske okoliščine vplivajo na bolezni povezane s stresom.
Kaj je avtoimunska bolezen?
Avtoimunska bolezen je posledica napačnega imunskega odziva, saj telo zdrave celice prepozna kot bolne in jih napade. Od vrste bolezni je odvisno, kateri organ oziroma organi bodo prizadeti. Zdravniki natančnega vzroka za nastanek avtoimunskih bolezni še ne poznajo in menijo, da gre za splet različnih bioloških in socialnih faktorjev. Med najpogostejšimi se omenjajo dednost, hormoni, infekcije in kot je pokazala zadnja raziskava, veliko pripomore tudi stres.
Ker imajo imunosupresivi in kortikosteroidi, ki se uporabljajo za zdravljenje resnejših avtoimunskih bolezni, kar nekaj stranskih učinkov, imajo bolniki poleg osnovne bolezni težave tudi s tem. Med najbolj znanimi avtoimunskimi boleznimi so revmatoidni artritis, crohnova bolezen, multipla skleroza in obolenje ščitnice, celiakija in diabetes tipa 1.
Približno devetim na vsakih tisoč ljudi z diagnozo stresne motnje, se poznje razvije tudi motnja v imunskem sistemu so izračunali raziskovalci. Povezava med stresom in avtoimunskimi motnjami je bila močnejša pritežavah zaradi endokrinega sistema na primer pri sladkorni bolezni.
Endokrini sistem vključuje hipofizo, hipotalamus, epifizo, ščitnico, obščitnica...
Rezultati najnoveše raziskave znova dokazujejo vpliv zapletnegega sistema v možganih na imunski sistem, je dodal Dr. Michael Eriksen Benros iz Centra za duševno zdravje v Kopenhagnu na Danskem. "Obstaja jasna dvosmerna povezanost imunskega sistema in možganov," je dejal Benros, ki ni sodeloval v študiji.
Stres in bolezen
"Dolgoročni psihološki stres lahko vpliva na več telesnih sistemov, vključno z ravnijo stresnega hormona in avtonomnim živčnim sistemom, kar ima za posledico poslabšanje imunskega delovanja," je dodal Benros. "To lahko privede do povečane aktivnosti avtoimunske bolezni , sproži njeno poslabšanje ali posameznike naredi še bolj dovzetnega za okužbe, za katere je znano, da so skupaj z genskimi dejavniki glavni etiološki dejavniki avtoimunskih bolezni."
V raziskavi objavljeni v priznanem britanskem znanstvenem časopisu JAMA še navajajo, da so avtoimunske bolezni pogostejše pri ženskah. Ne glede na vzrok je jasno, da bo treba več pozornosti nameniti zmanjševanju travme in drugih vzrokov stresa ter izboljšati obravnavo tovrstnih motenj, so še zapisali.
anksioznost, skrajno zajebana stvar, pa nikjer nič videt, pa pri dohtarju je pritisk u redu (saj oni samo to merijo), ... živci, živci, ampak, ko so dobro skurjeni in načeti, je problem to porihtat ... zafilan smo in prestrašeni, recimo… ...prikaži več v srednjem veku so za časa življenja dobili informacij toliko kot danes v 14 tih dneh ... pa sej se ti mora zmešat