Dobrih dvajset let je minilo, odkar je v sicer urejeno življenje Milana Čučka nenadoma vstopila huda bolezen in tistega usodnega maja 2002 se še kako dobro spomni.
"Življenje so mi rešili v UKC Ljubljana. Posledice so bile ogromne. Na novo sem se moral spomniti govora, brati, spoznati ljudi, družino, okolje, obnoviti telesne sposobnosti, spoznati, kdo sem. Najhujša posledica je delna slepota in uporaba bele palice. Kar pomeni, da ne vozim avtomobila (niti kolesa) in sem dostikrat odvisen od pomoči," posledice možganske kapi opiše Čuček, ki je danes predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo.
Možgansko kap utrpi ena oseba od štirih odraslih po svetu
Možganska kap je posledica prekinitve dotoka krvi v možgane, bodisi zaradi zamašitve žile (ishemična možganska kap) ali pritiska krvi na del možganov pri možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice odmrejo.
Možgansko kap utrpi ena oseba od štirih odraslih po svetu, približno 30 odstotkov le-teh možgansko kap doživi v aktivnem delovnem obdobju. Med njimi je tudi Zlatka Babšek. Kot je povedala, ji je bilo po kapi najtežje sprejeti svojo drugačnost. "Po kapi sem imela težave z govorom. Vedela sem, kaj hočem povedati, toda besed nisem mogla izgovoriti, saj ni bilo glasu. Obrazne mišice so bile otrple, niso zmogle premika, če ne bi čutila mravljincev, bi trdila, da v tem predelu nimam ničesar."
"Veselila sem se vrnitve domov, pričakovala sem, da bo kmalu vse kot prej. Pa ni bilo, vsakodnevno sem se soočala z novimi izzivi. Bilo je, kot bi bila pod steklenim zvonom – vse sem videla, nazaj v staro življenje pa nikakor nisem mogla. Prepoznala, vedela, kako kaj storiti, bolezen pa me je na vsakem koraku ovirala in mi kazala nove ovire," je svoje stanje ob prihodu domov opisala bolnica.
Najpogostejše posledice
Najpogostejše posledice možganske kapi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja in koordinacije, motnje zaznavanja, požiranja, vida in sluha ter vedenjske in čustvene spremembe. Prave posledice bolezni pa lahko bolnik in tudi svojci praviloma prepoznajo šele ob prihodu iz bolnišnice, s pojavom težav že pri običajnih opravilih, pri skrbi zase, pri opravljanju dela, pri šolanju, varnem vključevanju v promet, pri aktivnem vključevanju v svoje okolje.
Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli in je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu."Možganska kap je razmeroma pogosta v Sloveniji, saj zanjo vsako leto zboli približno 4000 prebivalcev. Čeprav pogosteje prizadene starejše, se lahko pojavi tudi pri mladih, celo pri otrocih," je ob svetovnem dnevu možganske kapi opozorila klinična psihologinja Dr. Vesna Radonjić Miholič, strokovna sodelavka Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za to hudo bolezen so danes že splošno znani, to so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost in debelost. Ob tem je treba upoštevati še druga, manj znana, vendar prav tako pomembna tveganja. Po besedah kardiologa, prim. Matije Cevca, dr. med, predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, imajo velik vpliv na pojav možganske kapi pomanjkanje spanja, velika in dolgotrajna delovna obremenitev, nočno delo, onesnaženost zraka, tudi tistega v domačem okolju. "Sočasna izpostavljenost več dejavnikom tveganja bistveno poveča ogroženost za kap," dodaja zdravnik s Kliničnega oddelka za kardiologijo na UKC Ljubljana.
Ključno pri vsem je tudi prepoznavanje možganske kapi
Znaki možganske kapi:
G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)
Dobro je ljudi na to opozarjati posebno, ker se je pogostnost rizika tega stanja po kovid cepljenju močno povečala..