Če imate grdo navado, da si vrtate po nosu, ne gre podcenjevati najnovejše raziskave avstralskih znanstvenikov. Ti so ugotovili presenetljivo in nenavadno povezavo med tem početjem in Alzhajmerjevo boleznijo.
Raziskava objavljena v prestižni reviji Nature je namreč pokazala, da se lahko bakterija klamidija (Chlamydia trachomatis) ki je običajno prisotna v nosu, prikrade v možgane in sproži niz dogodkov, ki lahko vodijo do Alzheimerjeve bolezni.
Čeprav ta bakterija pogosto povzroča okužbe dihalnih poti, so jo našli tudi v možganih, kar je sprožilo vprašanje, ali povzroča poškodbe centralnega živčnega sistema.
Vrtanje po nosu, kar naj bi počelo kar devet od desetih ljudi, namreč poškoduje notranja tkiva, to pa pomeni, da imajo nekatere bakterije lažjo pot do možganov.
Raziskovalna skupina je izvedla obsežne raziskave na miših, kjer se je pokazalo, da lahko bakterije potujejo po vohalnem živcu. Okužba povzroči odlaganje beljakovine beta-amiloida v obliki netopnih plakov, ki jo v znatnih količinah najdejo pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo. "Prvi smo dokazali, da lahko bakterija klamdija preide neposredno v nos in v možgane, kjer lahko sproži patologije, ki so videti kot Alzheimerjeva bolezen," je pojasnil nevroznanstvenik James St John z univerze Griffith v Avstraliji. "Videli smo, da se to dogaja pri miših, in dokazi so lahko zastrašujoči tudi za ljudi," je dejal.
Znanstvenike je presenetilo, kako hitro je lahko bakterija "prevzela" centralni živćni sistem miši. "Naše delo je predhodno pokazalo, da lahko več različnih vrst bakterij zelo hitro, v 24. urah, vstopi v osrednji živčni sistem preko perifernih živcev, ki se nahajajo med nosno votlino in možgani," je dejala vodja raziskave Jenny Ekberg.
Raziskovalci pod vodstvom znanstvenikov z avstralske univerze Griffith so izvedli teste z bakterijo, imenovano Chlamydia pneumonia, ki lahko povzroči pljučnico, in zanimivo, našli so jo v večini človeških možganov, prizadetih zaradi pozne demence.
Znanstveniki poudarjajo, da je bila raziskava opravljena na miših, dodatno naj bi jo opravili tudi na ljudeh. Dodajajo še, da odpirajo nove priložnosti za boljše razumevanje izvora Alzheimerjeve bolezni. "To študijo moramo opraviti pri ljudeh. Vemo, da so te iste bakterije prisotne pri ljudeh, vendar nismo odkrili, kako pridejo tja. Poleg vrtanja se lahko tudi puljenje dlak iz nosu izkaže za problematično, saj lahko poškoduje zaščitno tkivo v nosu in bakterijam olajša vstop."
Znanstvenike zanima tudi, ali so povečane usedline proteina amiloid-beta naraven, zdrav imunski odziv, ki ga je mogoče zaustaviti, ko je okužba nadzorovana. Z drugimi besedami, ali lahko z zatiranjem okužbe preprečimo (ali vsaj odložimo) nastanek Alzheimerjeve bolezni.
