Že dolgo velja: Zajtrkuj kot kralj, kosi kot meščan in večerjaj kot berač. To pomeni, da je zajtrk najpomembnejši obrok v dnevu. Če želite shujšati, je najbolje, da zajtrkujete obilno, vsi nadaljnji obroki pa naj bodo manjši.
Toda najnovejše raziskave kažejo, da čas v dnevu, ko zaužijete največji obrok, ni tako pomemben za "hujšanje", kot se je mislilo do sedaj.
V zadnjih letih so najbolj priljubljeni prehranski nasveti temeljili na predpostavki, da lahko časovno razporejanje obroka močno vpliva na hujšanje, piše v reviji znanstveni reviji Cell Metabolism.
Na osnovi teh presnovnih ritmov temelji tako imenovana krono dieta, ki ima velik potencial za prispevanje k izboljšanju zdravja ljudi in po kateri se način obdelave obrokov ob različnih urah dneva razlikuje. Dve študiji iz leta 2013 sta pokazali, da je za zdravo hujšanje zjutraj dobro zaužiti več kalorij, proti večeru pa količino hrane zmanjšujemo.
Najbolj vpliva na apetit
Toda zadnja večja študija ugotavlja, da količina hrane, ki jo zaužijemo za zajtrk in večerjo, vpliva na posameznikov apetit, nima pa vpliva na presnovo ali izgubo teže.
Da bi raziskali razmerje med količino hrane zaužite pri zajtrku in večerji, ter njenim vplivom na občutek lakote, je skupina britanskih raziskovalce izvedla nadzorovano študijo zdravih ljudi s prekomerno telesno težo.
Njihovo prehranjevanje je potekalo na dva načina; obilen zajtrk in manjša večerja ali pa manjši zajtrk in velika večerja. Kosilo je bilo ves čas te štiritedenske študije enako. Udeležence raziskave so spremljali vse od začetka, ugotavljali so njihove metabolizem, zanimalo jih je tudi, koliko kalorij so porabili ob tem.
Predvidevali so, da bi obilen zajtrk in manjša večerja lahko povečala izgorevanje kalorij, kar bi pomenilo izgubo teže.
Rezultati poskusa niso razkrili nobenih razlik v telesni teži ali kakršnih koli bioloških pokazateljev porabe energije ne glede na uporabljeni prehranjevalni vzorec. Pri meritvah so upoštevali bazalni metabolizem (koliko kalorij vaše telo porabi v mirovanju), telesno aktivnost in pitje vode. Znanstveniki so ugotovili, da tudi ni bilo razlik v dnevni ravni glukoze v krvi, inzulina ali lipidov. To je pomembno, saj spremembe teh krvnih dejavnikov vplivajo na presnovo.
Kot pri vseh raziskavah je imela tudi ta določene omejitve. Vpliv ritma prehrane so preučevali v obdobju le štirih tednov, prejšnje študije pa so pokazale največje razlike v učinku zgodnjega vnosa energije v primerjavi s poznim vnosom energije po štirih tednih.
Toda dejstvo, da v teh štirih tednih ni prišlo do nobene spremembe v zaužitih ali porabljenih kalorijah, kaže na to, da se telesna teža posameznika verjetno ne bi spremenila, tudi če bi študija trajala dlje.
dezurni@atyria-media.si
