Pozor, danes je najhujši dan v letu

"Modri ponedeljek" je dan, ki naj bi veljal za najbolj depresiven dan v letu. Običajno pade na tretji ponedeljek v januarju in naj bi bil povezan s povečanimi občutki žalosti, nizke motivacije in pomanjkanja energije.

Prvič so ta dan omenili leta 2005 v okviru sporočila za javnost britanskega potovalnega podjetja. V marketinski akciji so se sklicevali na psihologa dr. Cliffa Arnalla, ki je po formuli izračunal, da je tretji ponedeljek v januarju najbolj mračen dan v letu. Kljub temu, da so kasneje formulo in idejo o enem depresivnem dnevu večkrat kritizirali, je modri ponedeljek ostal dan, ki ga obeležijo v številnih državah.

Kaj je modri ponedeljek?

Kljub temu, da naj bi s pomočjo enačbe, ki upošteva vreme, verjetno stopnjo zadolženosti po praznikih, čas po (neuresničenih) novoletnih zaobljubah in splošno nižjo stopnjo motivacije, lahko izračunalo najbolj depresiven dan v letu, je zaradi pomanjkanja znanstvene veljavnosti ta dan postal bolj prepoznaven kot dan, ki opozarja na pomen skrbi za duševno zdravje.

Eden od Arnallovih univerzitetnih kolegov, dr. Dean Burnett, je komentiral, da 24-urna depresija ne obstaja, obstajajo pa stanja, ki se lahko pojavijo v določenih obdobjih in letnih časih. Simptomi poleg občutkov, ki nakazujejo depresijo, lahko vključujejo razdražljivost, vztrajno slabo razpoloženje in občutke nevrednosti. Prizadene lahko do tri odstotke ljudi.

Kaj je depresija?

“V psihoanalitičnem razumevanju depresije ne pojmujemo le kot posledica trenutnih življenjskih okoliščin ali bioloških dejavnikov, ampak kot odraz globokih nezavednih procesov, ki izvirajo iz zgodnjih življenjskih izkušenj. Te izkušnje, posebej tiste, povezane s starši ali skrbniki, oblikujejo temelje našega psihičnega razvoja," je za portal MedOverNet pojasnil Miha Štrukelj, certificirani psihoanalitični psihoterapevt z večletnimi izkušnjami.

Po njegovem lahko travmatični dogodki ali nestabilni odnosi v otroštvu ustvarijo dolgotrajne čustvene rane, ki se kasneje v življenju lahko manifestirajo kot depresivne motnje. Vpliv zunanjih dejavnikov, kot so delovni pogoji, socialno okolje, ekonomske razmere ali celo vremenske spremembe, ne gre zanemariti. Ti dejavniki lahko delujejo kot sprožilci ali poslabševalci že obstoječih psihičnih ran. Na primer, stresno delovno okolje lahko pri nekom, ki ima neobdelane travme iz otroštva, sproži globlje občutke nemoči ali žalosti.

Lahko se pojavi v valovih

Depresija  ni vedno prisotna v enaki intenzivnosti. Lahko se pojavi v valovih, kjer se obdobja slabega počutja izmenjujejo z obdobji, ko se oseba počuti relativno bolje. V nekaterih primerih lahko depresija deluje skoraj neopazno, a se v ozadju stalno razvija, kar lahko na dolgi rok vodi do globljih in bolj resnih psihičnih težav. 

Pretekla čustva in izkušnje nezavedno vplivajo na naše sedanje dojemanje in odzive na svet okoli nas. Način, kako nekdo v otroštvu doživlja in se sooča s čustvi, bo v veliki meri oblikoval, kako bo kot odrasla oseba obvladoval stres, soočanje z izzivi in medosebne odnose. Ta kompleksen preplet notranjih nezavednih dinamik in zunanjih okoliščin pomeni, da depresija ni le preprosto stanje, ki ga lahko enostavno kategoriziramo ali zdravimo. Zahteva globlje razumevanje posameznika, njegovih zgodnjih izkušenj, trenutnega okolja in načina, kako ti dve področji medsebojno vplivata na čustveno stanje in vedenje posameznika.