Na potovanju po manj razvitih predelih sveta zboli med kar med 15 in 50 odstotkov potnikov, v letih 2012 do 2017 se je več kot 40 prebivalcev Slovenije na potovanju okužilo s hepatitisom A, najmanj 40 jih je zbolelo za malarijo, 34 za dengo, vsaj devet jih je zbolelo zaradi trebušnega tifusa, pri sedmih so potrdili okužilo z virusom zika, pri dveh okužbo z virusom čikungunja.
Najpogostejše zdravstvene težave na potovanju so sicer potovalna driska, okužbe dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, ugrizi in piki živali, poškodbe, višinska bolezen, potovalna slabost, težave zaradi časovnega zamika...
Malarija
S povzročitelji malarije se je največ potnikov okužilo pri potovanju v deželah podsaharske Afrike, nekateri tudi pri potovanju po
Aziji, Oceaniji in Latinski Ameriki.
Z virusom denge so se potniki večinoma okužili v južni in jugovzhodni Aziji, na Maldivih in v Afriki.
Za tifusom so zboleli pri potovanju po Indijski podcelini in jugovzhodni Aziji in severni Afriki.
Ključne informacije so zbrane na portalu Zdravi na pot in nazaj, ki ga ureja sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva, pred potovanji na območja z večjim tveganjem za bolezni pa je priporočljiv tudi obisk ambulante za potnike pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Hepatitis A
Hepatitis A so popotniki dobili tako pri potovanju po zahodni Evropi in Balkanu kot tudi pri potovanju po bolj eksotičnih deželah
sveta. Do izbruhov hepatitisa A prihaja tudi med potniki, ki le za krajši čas obiščejo letovišča visokega standarda v državah s slabšimi higienskimi standardi, opozarjajo strokovnjaki, ki svetujejo, da se je tudi zaradi tega treba dobro pripraviti na pot. "Potnikom, ki potujejo na področja z večjim tveganjem za bolezni, pred katerimi se lahko zaščitijo s cepljenji ali zdravili, se pred potovanjem svetuje obisk ambulante za potnike. Za potnike je zelo pomembna pravočasna zaščita s cepljenjem proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, trebušnemu tifusu, meningokoknemu meningitisu ter zaščita z zdravili pred malarijo," je povedal zdravnik Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje v ambulanti za potnike v Mariboru.
Najprej k osebnem zdravniku
V tako imenovanih potovalnih ambulantah potnika poleg splošnih navodil za preprečevanje tveganj za zdravje na potovanju seznanijo tudi z možnostmi zaščite s cepljenjem in z zdravili pred določenimi boleznimi. Po besedah Ondine Jordan Markočič z NIJZ, tisti prvi osnovni posvet priporočajo pri izbranem osebnem zdravniku, kroničnim bolnikom pa se priporoča tudi posvet z lečečim specialistom.
Ambulante za potovalno medicino
Za specifično zaščito ob potovanjih na določene destinacije pa je posvet smiseln oziroma neizogiben tudi v ambulanti za potovalno medicino. "Pomembno za potnika samega in hkrati za nadaljnjo obravnavo v potovalni ambulanti so
informacije o opravljenih rutinskih cepljenjih v otroštvu, morebitnih alergijah na komponente cepiv, hujših reakcijah po cepljenju, morebitnih prebolelih boleznih, kot npr. hepatitis A ali B, o alergijah na zdravila in na druge alergene. Še posebej je pomembno, da so majhni otroci, ki se s starši odpravljajo na potovanje, (vsaj bazično) cepljeni proti boleznim, ki jih
preprečujemo s cepljenjem," je dodala predstavnica NIJZ.
Cepljenja, povezana s potovanji:
Cepljenje proti hepatitisu A in hepatitisu B priporočajo vsem potnikom, ki potujejo v predele sveta, ki niso visoko razviti (povsod izven Evrope, Severne Amerike, Japonske, Avstralije in Nove Zelandije). Cepljenje s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B je smiselno pri vseh, ki pred vstopom v osnovno šolo še niso prejeli cepljenja proti hepatitisu B. To cepljenje je v programu rednega rutinskegabrezplačnega cepljenja od leta 1998. Vsem ostalim priporočajoo cepljenje proti hepatitisu A.
Cepljenje proti tifusu se priporoča predvsem tistim, ki gredo v jugovzhodno Azijo in Afriko, ob daljših potovanjih, nizkoproračunskih potovanjih in kadar se namerava imeti več kontaktov z domačini (obiski pri sorodnikih, prijateljih).
Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino cepljenje, ki je za vstop v države subsaharske Afrike (17 držav) in za eno od držav Južne Amerike obvezno za vse potnike. Za slovenske potnike je cepljenje obvezno, če potujejo na področja držav ali v države, ki
imajo rumeno mrzlico, in to je več držav v severnem delu Južne Amerike in v subsaharskem delu Afrike. Vsaj 100 držav, ki sicer rumene mrzlice nimajo, pa za vstop dodatno pogojuje opravljeno cepljenje proti rumeni mrzlici, kadar potniki prihajajo k njim iz držav z rumeno mrzlico ali potujejo preko države z rumeno mrzlico.
Cepljenje proti steklini priporočajoo potnikom, ki bodo napotovanju v endemske predele Azije in Afrike imeli opravka z živalmi
ali bodo dlje časa udeleženi v humanitarnih akcijah oziroma v zunanjih aktivnosti (kolesarjenje, trekingi, itd.).
Cepljenja proti dengi zaenkrat v Sloveniji še ni na voljo.
oddaljene in eksotične konce sveta. "Na večino tveganj se lahko pripravimo že doma ali z ustreznim ukrepanjem med samim potovanjem," je na novinarski konferenci sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva poudarila epidemiologinja Alenka Kraigher.
dezurni@zurnal24.si
