Napovedi kažejo, da bo okoli 60 milijonov ljudi v času svojega življenja doživelo panični napad in zgodi se lahko vsakemu izmed nas.
To so simptomi
Med napadom posameznik doživlja nekatere od naslednjih simptomov: znojenje, vroče ali hladno oblivanje potu, hitro utripanje ali razbijanje srca, občutke davljenja ali dušenja, oteženo dihanje, tresavico, bolečine v prsih, vrtoglavico, odrevenelost, slabost ali zmedenost. "Ljudje ob paničnem napadu poleg strahu občutijo še različne telesne in fiziološke spremembe, ki se kažejo kot hitro bitje srca, težko, pospešeno dihanje, bolečine v prsih, potenje, napetost v mišicah, spremenjen vid, sluh, drugačno, popačeno zaznavanje sebe ali okolico. Strah jih je, da da bodo izgubili kontrolo, da se jim bo zmešalo, ali pa bodo umrli," dodaja psihoterapevtka Pika Bensa.
Nekateri so močni in ponavljajoči
Močni panični napadi so posledica panične motnje, ki po mednarodni klasifikaciji spada med anksiozne motnje. Te so najpogostejše motnje v svetu in so posledica stresa. Danes govorimo, da je 70 do 90 odstotkov bolezni posledica stresa.
Za anksiozne motnje je značilen stalen in neobvladljiv strah oziroma zaskrbljenost. Ljudje so zaskrbljeni tudi takrat, ko za to ni nobenih razlogov. In v skrajnih primerih onemogoča vsakdanje funkcioniranje. Pojavljajo se pri ljudeh vseh starosti, prizadenejo oba spola, pogostejše obolevajo ženske.
Napadi se pojavijo nepričakovano, pogosto brez opozorilnih znakov, brez razlogov ter brez dejanskih groženj. Sam panični napad lahko traja od pet do deset minut oziroma si lahko napadi sledijo eden za drugim. Ker se pojavijo nepričakovano, z neprijetnimi simptomi, ljudje razvijejo strah pred ponovnimi paničnimi napadi.
Lahko se zgodi vam in seveda tudi človeku v vaši bližini, zato je "dobro vedeti, kako ravnati, če nekdo v vaši bližini doživlja panični napad." pojasnjujejo strokovnjaki s področja duševnega zdravja, ki v okviru programa OMRA seznanjajo, kako kako se soočiti z motnjami razpoloženje in kako jih obvladati.
Ne pustite jih povsem same
Občutek dušenja in vrtglavice, klecanje kolen, imajo občutek, da se bodo zdaj onesvestili. Povedo, da jim noro razbija srce. Vse to so znaki za panični napad. Takšnega človeka je zelo strah in je lahko na robu živčnega zloma.
Kako pomagati?
"Povejte, da ste tukaj zanj/jo, če kaj potrebuje. Ne govorite ji/mu, naj se umiri. To bo stanje še poslabšalo," najprej predlagajo pri OMRI.
Sicer je za osebo, ki je v takšni stiski najbolje:
- Odmaknite jo/ga stran od množice, od ljudi, hrupa na bolj miren prostor ali lokacijo. NE pustite ga/je povsem same.
- Nekateri ljudje se lahko vedejo nepredvidljivo, ko so v stanju povišane tesnobe. Zagotovite jim, da njegovo/njeno doživljanje ni tako neobičajno, in da ni čudak/inja ne glede na to, kaj se govori. NE dajte ji/mu nobenih ostrih predmetov.
- Če želi biti sam/a, to upoštevajte. Povejte ji/mu, da boste stali pred vrati oziroma v neposredni bližini. NE dotikajte se je/ga ali je/ga tolažite, če tega noče.
- Če ima pri sebi ostre predmete, jih odstranite. Nekateri ljudje se samopoškodujejo, ko imajo panični napad. NE kličite 112.
- NE pošiljajte ga/je v zaprte, zelo glasne ali zelo obljudene prostore.
- Klavstrofobija (strah pred zaprtimi prostori) se ob paničnih napadih lahko le še poveča. Vsak naj bi imel nekoga, ki mu popolnoma zaupa, in ob katerem je sproščen. Naj si čimprej poišče nekoga, ki mu zaupa.
