Srčno žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Dodajajo, da je zmanjšanje bremena srčno žilnih bolezni zelo odvisno od primarne preventive. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti med srčno žilnimi boleznimi povzročata srčna kap in možganska kap.
V okviru novejših podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva v slovenskih občinah so zato posebej pogledali tudi kazalnike o obeh boleznih. Na kartah so sicer zajete bolnišnične obravnave, v kazalniku stopenj na 1000 oseb tako niso upoštevane osebe, ki so zaradi srčne ali možganske kapi kapi umrle pred sprejemom v bolnišnico.
Splošna stopnja srčnih infaktov je med prebivalci, starimi od 35 do 74 let je v povprečju med letoma 2013 in 2017 na ravni države 2,1 na 1000 prebivalcev.
Neenakost v zdravju
V občini, kjer živijo v glavnem prebivalci madžarske narodne skupnosti, je bila bolnišnična obravnava zaradi srčne kapi kar 7,1 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let. Dobrovniku sledi sosednja občina Kobilje 6,6.
Na tretjem mestu je občina Tišina (5.0). Več srčnih kapi imajo v občinah, ki so na zemljevidu obarvane v temno modro.
Zdravje po občinah: Možganska kap
"Možganska kap je pomemben zdravstveni problem z več vidikov, saj je vodilni vzrok tako telesne, kot tudi kognitivne oviranosti, poleg tega pa so stroški za nego in zdravljenje zelo visoki," so ob predstavitivi podatkov zapisali na NIJZ. Ob tem so opozorili na dejavnike tveganja: zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in kajenje, pri čemer je za možgansko kap najpomembnejši zvišani krvni tlak.
Še nekaj zdravstvenih kazalnikov te sicer po površini najmanjše slovenske občine...
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 23,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 15,3 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 4,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji* od slovenskega povprečja.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 39 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.
Stopnja zadovoljstva z življenjem prav tako vpliva na zdravstveno stanje
Da glede zdravja v Sloveniji obstajajo velike razlike, kažejo tudi zadnji podatki Statističnega urada republike Slovenije (SURS). V Sloveniji so se deleži prebivalcev starih šestnajst let in več, ki so menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro ali dobro, po statističnih regijah razlikovali. V osrednjeslovenski statistični regiji je bil delež takih oseb najvišji, v pomurski pa najnižji.
Temeljni razlog, da so prebivalci vzhodne Slovenije slabšega zdravja od prebivalcev zahodne, so po mnenju stroke ekonomsko-socialne razmere. "Raziskave, izvedene na tem področju, so pokazale velike razlike. Ne moremo se izogniti dejstvu, da te razlike niso genetsko ali biološko pogojene, prav tako ne starostno. Razlike so posledica ekonomskih razmer, dejavnikov okolja in možnosti dostopa do kvalitetne in primerne zdravstvene oskrbe" so zapisali na NIJZ.
NIJZ: Kazalci zdravja, predvsem kazalci življenjskega sloga (prehrana, telesna aktivnost) so v tej regiji slabši kot drugod v Sloveniji.
Visoko stopnjo brezposelnosti v tem predelu države sicer spremljajo še nizka povprečna stopnja izobrazbe, višji delež kmečkega prebivalstva ter visoka stopnja revščine. Zaradi manjšega povprečnega števila zdravnikov in prevladujočega kmečkega prebivalstva je dostop do zdravstvenih storitev slabši.
vanda.levstik@zurnal24.si
