Miopija ali kratkovidnost je očesna napaka, pri kateri je mogoče ostro videti le bližnje predmete. Ko bolnik gleda v daljavo, stiska oči, saj skuša izostriti sliko. Ob tem se lahko pojavi glavobol ali se nam moti pred očmi.
Kratkovidnost ali miopija je najpogostejša dioptrijska napaka, ki se je v zadnjih štiridesetih letih skoraj podvojila. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi miopijo do leta 2050 lahko imela polovica svetovnega prebivalstva.
Nedavna nemška študija je na primer pokazala, da danes pri polovici ljudi, ki zaključijo le obvezno šolanje, ugotovijo kratkovidnost. "Število primerov kratkovidnosti se bo nedvomno povečevalo," je dodal Anselm Juenemann, šef oftalmološke klinike medicinske fakultete v Rostocku.
Kaj je miopija?
Ugledni nemški oftamolof Tim Behme je pojasnil, da miopija ni bolezen, temveč odstopanje od normalnega. Beseda prihaja iz grških "myops", kar pomeni utripati. Kratkovidni ljudje vidijo od blizu zelo dobro, ob pogledu v daljavo pa morajo mežikati, da se jim slika izostri. Od tod izvira tudi ime miopija: »myein« (grško) pomeni mežikanje.
Razlog za nastanek
Razlog za nastanek kratkovidnosti je bodisi predolgo oko bodisi prevelika lomnost očesne leče. Napaka se torej pojavi zaradi daljše zgradbe očesa, zato se svetlobni žarki zberejo pred končnim ciljem, mrežnico. Težava lahko nastane tudi zaradi prevelike lomne vrednosti roženice in leče v razmerju do dolžine normalnega očesnega zrkla, ki normalno meri približno 24 mm. Kratkovidni ljudje nosijo očala z negativno dioptrijo.
Močnejša kot je miopija, hujša so posledice,ki lahko privedejo tudi do odstopanja mrežnice. Odstop mrežnice je pojav, kjer očesna mrežnica odstopi, se odlušči od zadnje stene, pri tem pa se prekine dobava krvi in hranil vanj. Strokovnjak dodaja, da je treba čimprej k zdravniku, saj je dovolj zgodaj postavljena diagnoza zelo pomembna.
Znaki kratkovidnosti se pojavijo že v zgodnjih letih odraščanja, več možnosti za nastanek pa imajo posamezniki, katerih starši so tudi kratkovidni.
Kdo je bolj naklonjen miopiji?
Najpogosteje se začne med 6-tim in 25-tim letom starosti, pravijo strokovnjaki, ki natančnega vzroka ne znajo pojasniti. Genetska nagnjenost ima le manjšo vlogo, dodaja avstralski otamolog Ian Morgan. Znanstveniki opozarjajo predvsem na zunanje dejavnike, na primer delo, ki zahteva prekomerno napenjanje oči, ko gledamo predmete na zelo kratki razdalji.
Pametni telefoni in računalniki
Eden od razlogov za tako razširjeno kratkovidnost je po Juenemannovih besedah v tem, da otroci in mladi ljudje več čas gledajo v zaslone svojih pametnih telefonov, kar pomeni, da preživijo premalo časa na dnevni svetlobi oziroma na prostem, kjer bi gledali in opazovali oddaljene stvari: "Oftalmologi bi morali končno ukrepati glede tega," je dodal Juenemann.
Zdravljenje
Miopija je progresivna, vendar jo je mogoče popraviti pri šolskih otrocih, ki naj se več časa igrajo zunaj, saj si bodo le tako spočili oči od prepogostega gledanja od blizu: "Čim prej, bolje bo," je dodal avstralski strokovnjak.
Frank Schaeffel, profesor z oddelka za oftomologijo na Univerzi v Teksasu, za preprečevanje napredovanja miopije pri otrocih priporoča posebna očala in kapljice za oči atropin.
Pri odraslih, po tridestem letu starosti, je mogoče le blažiti simptome, saj se bolezni ne da preprečiti, dodaja Behm. Prva rešitev so očala s konkavnimi (minus) stekli in enožariščne kontaktne leče. Pri visoki dioptriji je ena izmed rešitev tudi operacija oziroma laserski poseg.
Da uporaba optičnih pripomočkov slabša vid, je samo mit, še pravi nemški strokovnjak, ki dodaja, da morajo biti pripomočki pravilni, kar nam lahko predpiše samo okulist.
Počasi to sploh ne bo hendikep,ker bodo vse stvari okoli sebe lahko videli kar na pametnem telefonu.Delajo na tem,da bi pametni telefon kar vgradili v glavo.
Več jih bo imelo te težave, manjša je možnost za nakup očal iz zdravstvenega zavarovanja.