Demenca, ki zaradi staranja prebivalstva postaja vse večji problem, mora priti na dnevni red politike, so med drugim pozvali na današnjem spletnem strokovnem srečanju o izzivih na področju Alzheimerjeve bolezni. Iskanje zdravila zanjo pa se zaradi težav, povezanih z epidemijo novega koronavirusa, po njihovem prepričanju ne sme ustaviti.
Diagnoza Alzheimerjeva bolezen ne pomeni konca življenja, je poudarila Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zdrav življenjski slog, ohranjanje socialnih stikov in obvladovanje stresa lahko pripomorejo k daljši produktivnosti in ohranjanju zadovoljstva v življenju, je dejala.
Po ocenah naj bi bilo v Sloveniji leta 2030 med starimi 65 let ali več 37.500 ljudi z demenco, medtem ko jih je bilo leta 2018 28.100, je povedala na srečanju o izzivih na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji skozi prizmo problematike covida-19. Organizirali so jo NIJZ, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Spominčica - Alzheimer Slovenija.
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje.
Ministrstvo za zdravje pripravlja strategijo obvladovanja demence v Sloveniji 2020-2030, ki naj bi jo v javno razpravo poslali decembra. Dokument bo poudaril pomen zgodnje diagnoze, je pojasnila Nadja Čobal z ministrstva. Pripravljavci dokumenta imajo tokrat po njenih besedah sicer lažje delo kot pripravljavci prejšnje strategije, saj je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi že v javni razpravi, resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 pa je sprejeta.
Med epidemijo ti ljudje v posebni stiski
Janja Romih z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dejala, da je področje demence med prioritetami razpisov na ministrstvu, kjer želijo denimo zagotoviti dovolj mest v institucionalnem varstvu. Med epidemijo so bili stanovalci z demenco v domovih v veliki stiski, ker niso vedeli, kaj se dogaja in zakaj ne morejo videti svojcev, je poudarila. Kot problem so se pokazali tudi prostorski pogoji in kadrovska stiska med negovalnim osebjem. Vlada je z interventnimi ukrepi že zagotovila 29 milijonov evrov za dodatne zaposlitve v prihodnjih dveh letih.
Dodatna sredstva za raziskave
Omenjena organizacija je prav tako pozvala države članice EU k zagotovitvi zadostnih sredstev za raziskave, ki bi privedle do zdravila za demenco in so zdaj ustavljene, je dejala Novakova. Tudi po mnenju Tomčeve raziskovanje za cepivo proti covidu-19 ne sme ohromiti raziskovanj za druga zdravila. Sicer pa bo denar tudi za področje demence na evropski ravni zagotovljen v okviru programa EU for health, prav tako pa je predviden v programu Obzorje 2020, je spomnila.
Brglez je izrazil upanje, da se bo zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji še spremenil, saj zdaj osebe z demenco vključuje le v delu, ki se nanaša na varovane oddelke. "To je premalo in če bo tako ostalo, zakon ne bo imel takšne legitimnosti, kot jo potrebuje," je dejal.
dezurni@zurnal24.si
