Ti odzivi nam lahko po njihovih navedbah predstavljajo podporo ali pa oviro pri spoprijemanju s krizno situacijo: "Pomembno je, da se zavedamo, da so različni odzivi v krizni situaciji pričakovani in normalni, da pa je dobro prepoznati in krepiti tiste, ki so nam v pomoč."
Kaj pomaga in kaj ne pomaga v kriznih situacijah
Po nasvetu strokovnjakov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v kriznih situacijah pomaga naslednje:
- imeti v mislih, da je krizna situacija obdobje, ki bo minilo,
- imeti v mislih, da v krizni situaciji nismo sami,
- pogovor in preživljanje časa z družino,
- stiki s prijatelji in socialno mrežo (na ustrezen način),
- izražanje občutkov,
- biti v pomoč in podporo drugim,
- vzdrževanje dnevne rutine ali vzpostavitev nove dnevne rutine,
- zadostna količina spanja in počitka,
- zdravo prehranjevanje,
- skrb za telesno aktivnost (tudi v obliki dela na vrtu, sprehodov, telovadbe doma),
- umestitev prijetnih aktivnosti med dnevne aktivnosti (hobiji, glasba, branje …),
- preživljanje časa v naravi,
- izvajanje tehnik sproščanja (dihalne vaje, meditacija, poslušanje glasbe),
- pisanje dnevnika,
- usmerjanje pozornosti na pozitivne vidike (npr. o tem, kaj nam ta situacija prinaša pozitivnega),
- osredotočenost na tisto, kar lahko naredimo tukaj in sedaj za boljše spoprijemanje s situacijo,
- usmerjenost na rešitve in ne na probleme,
- uporaba veščin, s katerimi smo se že v preteklosti uspešno spoprijemali z izzivi in stresnimi situacijami,
- vzpostavljanje strpnega in sprejemajočega odnosa do sebe in drugih,
- pridobivanje koristnih informacij iz zanesljivih virov,
- iskanje strokovne pomoči, v kolikor je stiska huda.
Tega nikar ne počnite
V kriznih situacijah pa nikakor ne pomaga spodnji seznam:
- prekomerno spremljanje novic o krizni situaciji,
- obravnavanje krizne situacije kot glavne teme pogovora ves čas,
- usmerjanje pozornosti na možne negativne izide v prihodnosti,
- zapiranje vase,
- potlačevanje negativnih občutkov,
- izrazit umik od družine ali prijateljev,
- negativna naravnanost, kritiziranje, negativne misli,
- nasilje ali konflikti,
- obtoževanje drugih oseb,
- pitje alkohola in uporaba drugih drog,
- prenajedanje ali izpuščanje obrokov,
- tvegana vedenja (ogrožajoča vožnja, neupoštevanje navodil in priporočil),
- opuščanje prijetnih aktivnosti,
- prekomerno delo,
- prekomerna uporaba digitalnih tehnologij (televizija, družbena omrežja, videoigre ...).
Duševna stiska mnogih se v času pandemije in socialne izolacije iz dneva v dan le še veča, zgovoren je tudi podatek, da se je v letošnjem letu znatno povečala uporaba antidepresivov.
Prav zato bosta tokratni gostji Javne tribune na forumski platformi Med.Over.Net ga. Blanka Seliškar (Gašperlin), višja medicinska sestra in ga. Sandra Preradović univ. dipl. sociologinja iz podjetja SITA.
Pridružite se nam TUKAJ v sredo, 9. 12. 2020, ob 11. uri, na forumu Starševski čvek. Sogovornici vam bosta s praktičnimi nasveti in odgovori pomagali razreševati situacije, v katerih ste se znašli.
anja.scuka@zurnal24.si
