Občasna izpostavljenost stresu je že povsem običajen del sodobnega življenja, a če se spopadate s prekomernim kroničnim stresom, je dobro, da ga pravočasno prepoznate. V ta namen so se strokovnjaki, natančneje psihiatri z ameriške Univerze v Arizoni lotili drugačne vrste raziskav o znakih stresa in na koncu ugotovili, da ga je mogoče mogoče prepoznati tudi po določeni govornih vzorcih oziroma besedah.
Študija ameriških patologov ugotavlja, da človek v stresu pogosto uporablja funkcijske besede, največ besede "dejansko", "neverjetno", "seveda", "resnično", pravzaprav "...
Vsakemu od štirinajstih prostovoljcev so raziskovalci namenili diktafon, ki so ga nosili dva dni in se je vključeval na vsakih nekaj minut. Psiholog na Univerzi v Arizoni Matthias Mehl si je ob preučevanju posnetkov zapisoval besede z namenom ugotavljanja, če oseba ponavlja določene besedne zveze ali besede. Še posebej so ga zanimale funkcijske besede, torej besede, ki izražajo naše razpoloženje - besede, ki jih izgovarjamo kar tako, brez posebnega premisleka.
Kot je pojasnil strokovnjak, imajo funkcionalne besede nekakšno pomožno vlogo pri združevanju, oblikovanju in organiziranju z drugimi besedami znotraj stavka: "Besede, ki same po sebi nimajo posebnega pomena, kažejo na napetost," je Mehl povedal za Nature. Pojasnil je, da so funkcionalne besede nekakšni "čustveni ojačevalci," ki po drugi strani razkrivajo naš stres.
Za tem je Mehl skupaj s strokovnjaki za genetiko - ti, so preučili manifestiranje genov v belih krvnih celicah telesa, ki je v stresu - ugotovil, da so anketiranci, ko so bili podvrženi stresu, zelo redko uporabljali osebne zaimke v tretji obliki množine, na primer "so" in "njimi".
Menijo, da zato, ker se ljudje pod velikim pritiskom, osredotočajo izključno na sebe in manj upoštevajo okolico. Ugotovili so še, da so bili govorni vzorci anketiranih boljši kazatelj stresa, kot njihova osebna ocena.
Psiholog David Creswell z univerze v Pittsburghu pravi, da so sicer znanstveniki opravili veliko študij o vzrokih stresa, vendar šele v zadnjem času posvečajo več pozornosti tudi govornim vzorcem. Creswell meni, da je raziskava pomembna, saj bo prispevala k boljšemu razumevanje vpliva psihološkega pritiska na naše zdravje, piše Nature.
14 prostovoljcev. a to je resna raziskava??
a je cmera pod stresom al je pa zmeraj nor, moraln & etićen smrdljiv & usran gnoj, ki pa ni za na njive !