Jesen prinaša krajše dneve, manj sončnih ur in nižje temperature, kar posledično vpliva na naše vsakdanje aktivnosti in lahko privede do pojava jesenske utrujenosti. Gre za kratkotrajni sindrom in ne za bolezensko stanje, ki po navadi izgine v nekaj dneh oziroma tednih. Njegov nastanek je povezan s prilagajanjem našega telesa na spremembe letnega časa. Poleg utrujenosti so najpogostejši simptomi apatija, žalost in težave s koncentracijo in spanjem – bodisi nespečnost bodisi zaspanost. Med pogostimi simptomi pa se pogosto omenja tudi nemotiviranost za opravljanje vsakodnevnih nalog in opravil.
Po nekaterih podatkih naj bi za sindromom, katerega pojav je povezan z menjanjem letnega časa oziroma vremena, trpelo okoli šest odstotkov ljudi. Najbolj razširjen naj bi bil med ženskami, starimi od 40 do 55 let.
Več melatonina, manj serotonina
Vzroki za pojav utrujenosti so povezani s spremenjenim hormonskim ravnovesjem. To pa je posledica nižjih temperatur in manjšega števila sončnih ur, ki vplivajo na tvorbo melatonina in serotonina, hormonov, ki uravnavata bioritem, občutek lakote, telesno temperaturo, in energijo ter naše razpoloženje. Ko smo izpostavljeni manjši koncentraciji sončne svetlobe, smo bolj zaspani, saj se v našem telesu proizvaja več melatonina, kar pa vpliva na manjše izločanje serotonina oziroma hormona sreče, zaradi česar se lahko počutimo bolj žalostne in apatične.
Uravnotežena prehrana in rekreacija
Posameznikom, ki imajo sindrom jesenske utrujenosti, strokovnjaki svetujejo uživanje raznolike hrane, bogate z vitamini, vlakninami, minerali, beljakovinami in zdravimi maščobami. Poleg uravnotežene prehrane svetujejo tudi redno telesno vadbo, ki pozitivno vpliva na izločanje hormonov sreče in posledično pozitivno vpliva na naše razpoloženje. Pomembno je tudi, da spimo dovolj in da vsak dan hodimo spat in vstajamo ob isti uri, še pravijo strokovnjaki.
