"Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta bolezen, ki jo lahko preprečimo in tudi zdravimo," ob prihajajočem Svetovnem dnevu KOPB opozarjajo z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB že četrti najpogostejši vzrok smrti, vendar napovedi kažejo, da bo bolezen žal še napredovala po lestvici. UKC Maribor
Bolezen po njihovih navedbah nastane zaradi vdihovanja dima, v našem okolju najpogosteje zaradi kajenja, lahko tudi zaradi odprtih kurišč in onesnaženja. "Odkrijemo jo pri odraslih, po 40 letu. Bolnikov s KOPB naj bi bilo v Sloveniji med 40.000 in 80.000," dodajajo.
Pri več kot polovici bolnikov bolezen ostaja neodkrita, čeprav lahko z dostopnim merjenjem pljučne funkcije bolezen odkrijemo.
Številni trdijo, da je kašelj za kadilce normalen
"Geslo letošnjega svetovnega dne KOPB se glasi Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno, saj sta za uspešno zdravljenje ključna zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnja opustitev kajenja," sporočajo iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
"Bolezen se lahko pokaže že po 40. letu starosti, čeprav si številni zatiskajo oči in trdijo, da sta kašelj in izkašljevanje za kadilca normalna. A to ne drži," pravi Maruša Ahačič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici – Zvezi. "Najpomembnejši ukrep pri pacientih s KOPB je čimprejšnje popolno prenehanje kajenja, saj to pomembno izboljša prognozo in upočasni nastanek hudih simptomov," dodaja.
Kadilci potrebujejo pri opuščanju kajenja veliko podporo tako svojih domačih kot zdravstvenih delavcev, saj gre za zelo hudo odvisnost. Na voljo so jim zdravstveno-vzgojne delavnice Da, opuščam kajenje, ki se izvajajo v zdravstvenih domovih, poleg tega pa jim je pomoč pri opuščanju kajenja na voljo tudi na brezplačni telefonski številki 080 27 77.
Pljuča opozarjajo zelo pozno
"Pljuča pa so v tej vlogi izredno izredno potrpežljiva. Začnejo nas opominjati šele, ko jih je skoraj polovica že okvarjenih," pravijo v UKC Maribor.
Pljuča imajo po njihovih navedbah dve veliki posebnosti: "Ena od njih je žal posebnost, da se ne obnavljajo. Ko so poškodovana, taka ostanejo ali pa se poškodba še povečuje, če ne odstranimo vzroka zanjo. Druga posebnost pa je velika dihalna rezerva, da smo lahko pripravljeni na trenutke, ko bomo rabili več diha, recimo pri športu, telesni aktivnosti. Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo, postopoma, brez posebnih opozoril."
Opozarjajo, da opazimo spremembe šele takrat, ko nas situacija prisili, da stopimo hitreje, se povzpnemo po stopnicah namesto z dvigalom, se s prijatelji odpravimo na sprehod.
KOPB je torej bolezen, ki se začne potiho in napreduje počasi in vztrajno. Njene zgodnje znake pogosto pripišemo staranju ali slabši fizični kondiciji. Bolezen lahko vodi v hudo invalidnost, zato je zgodnje odkrivanje in zdravljenje ključnega pomena pri ohranjanju kakovosti življenja. UKC Maribor
Začne se s težko sapo
"Najpogostnejši bolezenski znak pri KOPB je težka sapa. V začetku se pojavlja prevsem med telesnim naporom in zmanjšuje bolnikovo zmožnost za običajna vsakodnevna opravila. Težka sapa se razvija postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje takrat že precej oslabljeno," opisujejo v UKC Maribor.
Po njihovih izkušnjah običajno bolniki težko sapo pripišejo staranju in se počasi začnejo izogibati telesnim naporom, ostajajo doma, se ne družijo z bolj aktivnimi prijatelji. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, jim že najobičajnejše aktivnosti, kot sta sedenje in hranjenje, pomenjo izreden napor: "V tej stopnji se morajo bolniki pogosto zdraviti s kisikom na domu, kar pomeni, da je omejeno njihovo gibanje. Takih bolnikov je v Sloveniji več kot 500, vseh bolnikov s KOPB pa med 50.000 in 100.000!"
Bolniki s KOPB lahko po njihovuh navedbah največ naredijo zase, če upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja zdravil, prenehajo kaditi in ostanejo čimbolj aktivni. Prijatelji in družina lahko nudijo bolnikom veliko podporo, ko jih spodbujajo k zmerni telesni aktivnosti, pomagajo pri hišnih opravilih in poskrbijo za ustrezno, zdravo prehrano.
Ob svetovnem dnevu 21. novembra poznajte KOPB in si izmerite pljučno funkcijo. V sredo, 21. 11. vas pričakujejo v UKC Maribor, od 9. do 13. ure in v UKC Ljubljana, od 9. do 13. ure.
