Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Med slabšimi trendi in v skladu s pričakovanji, se je v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti - kje v Sloveniji je najvišja, je dobro razvidno na zemeljevidu spodaj.
O povečani umrljivosti smo na našem portalu že pisali in ugotovili, da tako slabo ni bilo vse od druge svetovne vojne. "Epidemija covid-19 je zaznamovala tudi našo demografsko statistiko. Zaradi visoke umrljivosti je naravni prirast v Sloveniji izrazito negativen," je sporočil državni statistični urad (SURS).
Epidemija bolezni covid-19, ki je predvsem leta 2020 je torej pomembno vplivala na umrljivost. Presežna umrljivost je v tem letu znašala 18,8 odstotka, kar pomeni, da je umrlo za 18,8 odstotka ali 3.795 več prebivalcev kot povprečno v letih od 2015 do 2019.
Sicer se je v primerjavi s prejšnjo objavo NIJZ na ravni Slovenije na več področjih zaznava izboljšanje kazalnikov zdravja, tudi duševnega. "Znova se je znižalo tudi število samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016 se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji zmanjšala za skoraj štiri odstotne točke. Ob tem se vzporedno nadaljuje trend zmanjšanja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj", so zapisali na NIJZ.
Vendar pozor!
Stroka opozarja, da pri interpretaciji sicer ugodnih trendov ne smemo zanemariti vpliva pandemije. "Manjše število prejemnikov različnih zdravil namreč lahko kaže na manjšo pojavnost naštetih bolezni v opazovanem obdobju, a bolj verjetno gre za posledico slabše dostopnost zdravstvenega varstva v času pandemije, zaradi česar je bilo odkritih manj novih primerov in deloma prekinjeno zdravljenje kroničnih bolnikov," ugotavljajo.
"Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016 in se v povprečju zvišala za dobre 4 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca," ugotavljajo na NIJZ.
V zadnjih letih strokovnjaki močno opozarjajo na duševno zdravje. Digitalna zasvojenost, igre na srečo in zasvojenost s spolnostjo in pornografijo so v porastu. Ob tem opozarjajo na epidemijo covida-19, ki je znatno povečala pojavnost teh težav. Tudi te pogosto preidejo v resno duševno motnjo. Zaradi strahu, da ne bi zboleli in seveda zaradi izolacije, je vse več tesnobnih ljudi, posledica sta depresija in anksioznos.
Glede splošnega zdravja po občinah že leta prevladujejo tiste na vzhodu države, kar se duševnih motenj tiče, sta pomurska in štajerska regija nejtemneje obarvani na zemljevidu in segata krepko nad slovenskim povprečjem - zemljevid spodaj.
Kazalnik, ki ugotavlja prejemanje zdravil za duševne bolezni, nam pokaže, da je na neslavnem prvem mestu občina Lovrenc na Pohorju, sledi ji Hrastnik, ki je sicer del zasavske regije, vendar tem območju precej izstopa. V jugovzhodni regiji na primer podobno velja za Kočevje.
Cankova, Rogaševci, Beltinci, Murska Sobota, Črešnovci so občine v pomurski regiji, ki se po številu izdanih receptov za antidepresive in anksiotike, najslabše drži. Tudi po drugih kazalnikih so prebivalci Prekmurja najmanj zdravi, nekateri strokovnjaki to pripisujejo slabšemu socialno-ekonomskemu stanju v tem okolju. Veliko pripomore tudi pomanjkanje psihiatrov, ki se najbolj pokaže prav pomurski regiji. Sledi ji podravska.
Bolniška odsotnost narašča
Tako podobno velja tudi za druge bolezni, ki jih v glavnem pripisujemo slabšemu življenskemu slogu. Nadaljuje se porast števila novih primerov raka, med katerimi opazimo povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke. Alkoholizem, srčne in možganske kapi, sladkorna bolezen in nenazadnje bolniška odsotnost Kot je razvidno na zemljevidu, na vzhodni polovici Slovenije ta kazalnik krepko prevladuje.
"Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016 in se v povprečju zvišala za dobre 4 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca," ugotavljajo na NIJZ.
Več podatkov o zdravju po občinah najdete na tej povezavi, kjer lahko preverite kakšno je stanje v vašem okolju.
vanda.levstik@styria-media.si
Spet polpismeni novinarji. Preberite in napišite pravilno ime občine: niso ČreŠNovci, ampak ČreNŠovci!!
ja no počasi se dviguje prag upokojitve.. ljudje ne morejo pri 65 letih bit po 8 ur na sonvu in poltni vročini. direktorji in politiki v klimatiziranih posarnah lahko pametujejo da je lahko delat ( službovat ) do 80 leta… ...prikaži večta ob mrzli pijači in kavici in mažnem fotelju. večina proletariata pa bo delala do smrti, ne do upokojitve. sam da bo t matilda prišla na obisk pred 65 letom. ne more delavec do bolniške, direktor ali politik, ki ga zalotijo pri lumpariji pa takoj v bolniško- psihične težave.
Problem so duševni bolniki na oblasti ! Takojšna uvedba zakonodaje o nadzoru duševnega stanja poslancev ob IQ testu in testiranju na prepovedane substance .