V času epidemije je država uvedla možnost, da si do tri dni zaporedne dni enkrat na leto doma na bolniški, o tem pa ni bilo treba obvestiti zdravnika, ampak le delodajalca. Od konca maja to ni več mogoče.
"Pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti z dela brez potrdila zdravnika se je izkazala kot praktična in zelo učinkovita. V Zdravniški zbornici Slovenije ocenjujemo, da gre pri pisanju potrdil za do tridnevne bolniške odsotnosti za povsem birokratsko obremenitev zdravstva, za katero mora zdravstveno osebje namenjati čas po nepotrebnem," pravijo.
"Vsaka takšna bolniška je prihranila bolnikom en ali dva obiska pri zdravniku. Glede na relativno majhno število pacientov, ki so se tega ukrepa poslužili, je potencial takšne rešitve v smislu dodatnega zmanjšanja administrativnih obremenitev ambulant na primarni ravni še precejšen. Nujno pa bi bilo dodatno informiranje in ozaveščanje pacientov in delodajalcev o tej možnosti, ko bo ponovno uvedena," so prepričan v zdravniški zbornici.
"V enoti, kjer je 250 zaposlenih, so to možnost v letu 2020 izkoristili štirje, v letu 2021 dva in v letu 2022 sedem zaposlenih, torej zelo malo," nam je povedal direktor zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor dr. Jernej Završnik, ki sicer ukrep zelo podpira, saj razbremeni zdravnika in pacienta.
"Iz izkušenj so kratkotrajni bolniški staleži večinoma potrebni v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku, temveč izzvenijo spontano s počitkom. Veliko kratkotrajnih do enodnevnih bolniških staležev pacienti izkoristijo tudi zaradi pregledov in preiskav na sekundarni ravni. Urejanje kratkotrajnega staleža v domeni osebnega zdravnika je tako administrativna in nepotrebna obremenitev, zato bi bilo smiselno, da se pravico do izkoriščanja odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjevalo. Dosedanje izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika, ki je bilo omogočeno le enkrat letno, je tudi preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali," menijo v zdravniški zbornici.
V letu 2021, ko je ta pravica veljala skoraj celo leto (od 5. februarja) jo je izkoristilo 12.133 zavarovancev, skupni strošek pa je bil 2,4 milijona evrov.
Ključno vprašanje je, kdo bo takšno kratkotrajno bolniško plačal. V epidemiji je strošek poravnal proračun, sicer pa kratkotrajne bolniške do 20 delovnih dni plača delodajalec.
"Na ZZZS menimo, da bi moralo pristojno ministrstvo za delo in ministrstvo za zdravje pripraviti sistemsko in mednarodno primerljivo rešitev ter jo pretehtati tudi v okviru ekonomsko-socialnega dialoga z delodajalci in sindikati," so nam na Zavodu za zdravstveno zavarovanje SLovenije (ZZZS) povedali pred časom in dodali, da v evropskih državah praviloma takšne odsotnosti ne bremenijo javnih sredstev.
"Razvijati moramo kulturo zaupanja, torej da neko pravico lahko izkoristiš, če je potrebuješ. Kjer je veliko bolniških staležev, se je treba vprašati, kaj je v podjetju narobe. Kjer so vsi zadovoljni in morda še udeleženi pri dobičku, z veseljem hodijo v službo," o tem, ali bi bili delodajalci pripravljeni plačevati kratkotrajno bolniško, ki je ne bi potrdil zdravnik, meni Završnik.
Ping pong z dokumentacijo
Zdravniška zbornica predlaga še, da osebni zdravniki ne bi bili več administratorji pri dolgotrajnih bolniških, ki so v pristojnosti ZZZS. "Zdaj z dokumentacijo igramo ping pong, komisija odloči, da je bolniška upravičena in odločbo pošlje osebnemu zdravniku, ki mora to vnesti v sistem, kar bi lahko storila že komisija na ZZZS," pravi Završnik.
Drug možen prihranek pa je ter pri zagotavljanju medicinsko-tehničnih pripomočkov za paciente. "Predlagamo rešitev, da bi zdravnik opredelil, kaj pacient potrebuje. Za redno izdajo pripomočkov bi lahko nato skrbela opolnomočena medicinska sestra ali pa plačnik ZZZS," predlagajo v zdravniški zbornici. "Če ima nekdo plenice, bi jih lahko že za naprej predpisala medicinska sestra, ne pa da mora to narediti zdravnik, zdaj medicinska sestra sploh nima dostopa do tega podatka," pravi Završnik.
janez.zalaznik@styria-media.si
Zakaj ne pogledamo k sosednjim, recimo jedrnim državam, kako imajo oni to urejeno. Ni nam treba samim izumljati tople vode.
Koliko let že to trobezljate, pa se ni nič spremenilo. Zdaj pa bo kar naenkrat drugače?
To je edini ukrep Janševe vlade ki je bil ustrezen in sprejemljiv. Za vse dvomljivce glede izkoriščanja pa povem ,da to ni nikakršna novost. V Avstriji imajo tako možnost že veliko let.