Bolezen rak je eno največjih javnozdravstvenih bremen tako v Sloveniji kot tudi Evropi. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v državah EU, takoj za boleznimi srca in ožilja. Bolezen vsako leto odkrijejo pri 2,6 milijona ljudeh, medtem ko jih 1,2 milijona za njenimi posledicami umre. V Sloveniji je po ocenah Registra raka Republike Slovenije leta 2021 na novo za rakom zbolelo že več kot 17.000 ljudi.
Med rojenimi leta 2019 do svojega 75. leta starosti bo za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. Že danes med nami živi že več kot 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih obolenj. "Po incidenci, ki je število novih primerov rakov in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami, vendar smo v zadnjih desetih letih uspeli nadpovprečno povišati preživetje bolnikov glede na EU, za več kot 10 odstotkov," navaja Onkološki inštitut.
Smrti zaradi raka največ na vzhodu
Vpliv socioekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni je v Sloveniji, kot tudi celotni Evropi, še vedno velik, ugotavljajo strokovnjaki. Sicer na razlike v zdravju vplivajo socioekonomski dejavniki, kot so zaposlenost, dohodek, izobrazba in življenjski slog. "Socioekonomski status vpliva na zdravje posredno – preko številnih dejavnikov življenjskega sloga, bivalnega ter delovnega okolja, kot tudi zmožnosti zdravstvenega sistema, ki so različno razporejeni med skupinami prebivalstva," dodajajo na Onkološkem inštitutu. Dokaz za to je stopnja umrljivosti zaradi raka v Sloveniji, ki je višja v manj razvitem vzhodnem delu države, piše v zadnji raziskavi "Zdravje v občinah", ki jo vsako leto izvede Nacionalni inštitut za javno zdravje - zemljevid spodaj.
Poziv k udeležbi v presejalnih programih
Na svetovni dan boja proti raku, družinska zdravnica v ZD Ljubljana Nena Kopčavar Guček poziva k udeležbi v presejalnih programih Dora, Zora, Svit in projektu Togas. Na pojavnost raka vpliva tudi življenjski slog, zato med drugim priporoča skrb za zdravo prehrano ter izogibanje alkoholu in kajenju.
Kopčavar Guček je med nasveti za preprečevanje raka naštela tudi izogibanje ionizirajočemu sevanju in drugim snovem iz okolja, spremljanje telesne teže, ogibanje soncu in redno gibanje. Priporoča tudi udeleževanje na preventivnih pregledih na delovnem mestu in pri osebnem zdravniku ter v nacionalnih programih ter cepljenje proti HPV in hepatitisu B, ki v 20 odstotkih lahko povzroči raka jeter, je povedala na današnji novinarski konferenci.
Opazujmo svoje telo
"Predvsem pa opazujmo svoje telo," je pozvala. Svetuje pozornost na vse spremembe telesa, nenavadne oblike, zatrdline in asimetrije, ki se pojavijo ter na kri v urinu, na blatu ali izločkih iz črevesa, saj tam "nima kaj iskati".
Moški, starejši od 50 let, naj bodo še posebej pozorni na nenavadne motnje uriniranja, inkontinenco, bolečine v spodnjem delu trebuha in v presredku, saj to pripomore k zgodnejšem odkrivanju raka prostate. "Povišana temperatura, nočno potenje, vse nenavadne spremembe telesne teže, ki jih nismo povzročili namenoma ali vsaj zavestno, so lahko razlog za to, da stopimo po nasvet k zdravniku," je še dodala.
Rak je mogoče z zdravim življenjskim slogom v 30 odstotkih preprečiti, tretjino rakov pa je mogoče zelo uspešno zdraviti, če jih odkrijejo pravi čas. Spomnila je, da se presejalnim programom pridružuje projekt presejanja in zdravljenja okužbe z bakterijo helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca (Togas).
Onkološki inštitut: To so dejstva o raku
- Med rojenimi leta 2018 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
- Za rakom zboli letno okrog 15.000 Slovencev, skoraj 8.000 moških in več kot 7.000 žensk, umre pa jih več kot 6.500, približno 3.500 moških in 3.000 žensk; med nami živi že več kot 110.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni (prevalenca).
- Kljub temu da se ogroženost z rakom zmerno viša, je najvišja pri starejših; med vsemi rakavimi bolniki, zbolelimi leta 2018, je bilo 64 odstotkov starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še višalo.
- Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, pljuč, dojke ter debelega črevesa in danke) so leta 2018 predstavljali 61 odstotkov vseh ugotovljenih rakov. Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
- Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske zveze in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, bodo z zgodnjim odkrivanjem zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke ter rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh bodo zmanjšali tudi incidenco.
- Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2014–2018, je bilo 57 %, bolnic pa 61 %.
dezurni@styria-media.si
Zaradi nečesa je treba umreti. Ni prav, da človek umre "zdrav",
Beden in provokativen prispevek in to v času ko zdravstvo kao, stavka. Diagnoza in zdravljenje pa je bitka s časom. Vsak izgubljen dan odloča..
Glej, glej, fizer, cepivo, laž... le katera ključna beseda je zbudila cenzorja?