"Zaposleni v psihiatričnih bolnicah razlagajo o velikem povpraševanju po psihiatrični pomoči."

Pri bolnikih, ki so morali biti zaradi hudega poteka covida intubirani in mehansko predihavani in v stanju kome, se kognitivne posledice pojavijo že v nekaj dneh. Tudi drugi bolniki, ki so covid preboleli z lažjo obliko, lahko opažajo posledice covida več tednov ali celo mesecev. 
"Pojavljajo se težave s spanjem, pogosto težave s kratkoročnim in delovnim spominom, kot so blokade in predvsem slabše pomnjenje," razlaga Božo Lalić, psiholog, ki se v Centru za krepitev zdravja mariborskega zdravstvenega doma ukvarja z bolniki s postcovidnim sindromom.  

Padec kakovosti življenja, občutki strahu in tesnobe

Ali se bodo kognitivne posledice, zaradi katerih ne morejo opravljati svojega dela, v celoti popravile, ne ve nihče. Bolniki se sprašujejo, ali bodo lahko spet samostojni in koliko časa bodo še potrebovali pomoč pri osnovnih potrebah. Vse to vodi v občutke strahu in tesnobe. 

Saša Despot

Prepoznavanje stresa in tehnike sproščanja

V mariborskem programu za postcovidne bolnike so se pri obravnavi bolnikov s tesnobo in povišanim stresom odločili za dvostopenjski pristop. "Najprej je potrebna edukacija. Zelo pomembno je, da bolnik ve, kaj je stres, kaj je stresna situacija in kak način pri sebi doživlja znake stresa. Ko to prepozna, lahko ukrepa," pravi Lalić.
"Še bolj pomembna je vadba tehnik sproščanj za zniževanje stresnega odziva. Ko je oseba manj pod stresom, bolj sproščena, se lahko posveča drugim dejavnostim, nenazadnje zdravljenju. Isto velja za tesnobnost. Za nekoga, ki ima generalizirano tesnobno motnjo ali nasploh povišano tesnobo, je zelo pomembno, da se nauči strategij in tako dobi orodja za nižanje občutka tesnobe. Posledično si hitreje opomore kognitivno, izboljša se počutje," razlaga Lalić. 

Mnogi simptomi, ki so del podaljšanega covida, kot so oteženo dihanje, bolečine v prsih, so lahko sprožilci paničnih motenj. "Kolegi in znanci, ki so zaposleni na psihiatričnih bolnicah, razlagajo o velikem povpraševanju po psihiatrični pomoči. Zasledil sem, da je povišana tudi samomorilnost," pravi Lalić. 

Že oboleli v še slabšem stanju

V Sloveniji se z depresijo in anksioznostjo uradno spopada od tri do pet odstotkov ljudi. Veliko je tudi takih, ki ne poiščejo zdravniške pomoči. "V praksi opažamo, da tisti bolniki, ki so imeli poslabšanja že pred covidom, so v času podaljšanega covida  v precej slabšem stanju. Ali je to neposredno posledica covida ali izolacijskega obdobja, ne vemo. Verjetno gre za več dejavnikov," pravi Lalić. 
"Za nekoga, ki ima potencial, da razvije obsesivno kompulzivno motnjo in doživi izolacijo s strahom in tesnobo, je to odlično gojišče, da se ta motnja razvije. Nekomu, ki je nagnjen k depresiji, k višji tesnobi oziroma nižji stresni toleranci, se ti občutki bistveno prej izrazijo," razlaga Lalić.  

Okolje obolele še stigmatizira

Saša Despot