S Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana (KIMDPŠ) sporočajo, da so začeli kampanjo osveščanja delodajalcev in delavcev o pomenu zaščite pred UV-sevanjem in visokimi temperaturami pri delu na prostem.
Dolgotrajna izpostavljenost soncu je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka, za to boleznijo vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko več kot 600, poudarjajo.
Visoke temperature
Tveganje za zdravje pri delu na prostem pa predstavljajo tudi visoke temperature. Z ustrezno prilagoditvijo delovnih
mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov lahko preprečimo ali vsaj omejimo tako negativne vplive sončnega sevanja kot tudi vročine na zdravje delavcev.
V delovnem okolju so najpomembnejši ukrepi, s katerimi skrajšamo čas izpostavljenosti soncu med 10. in 17. uro, zlasti pa v štirih opoldanskih urah. Sem sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci. Zelo učinkovit ukrep je oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi ali fiksnimi senčniki ali zastori.
Delavcem je treba omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in daljši odmor za malico ter vselej na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje vodo.
Primerna oblačila
Poleg tega je pri delu na prostem potrebna tudi ustrezna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, vendar hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja.
Z izobraževanjem, opozarjanjem in nadzorom je treba zagotavljati, da delavci ta priporočila upoštevajo. Med varovalno opremo pri delu na soncu sodijo še pokrivala z dodatkom za zaščito uhljev, vratu, zatilja in ramen ter sončna očala z zaščito pred sevanjem UVA in UVB.
Dele telesa, ki jih drugače ni mogoče varovati pred soncem, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več. Kremo je treba na debelo nanašati na kožo že pred začetkom izpostavljanja soncu ter nato na vsaki dve uri, ob obilnem znojenju in brisanju kože pa še pogosteje.
Opekline na koži
Sončne opekline so le kratkotrajni vidni znak poškodb zaradi nezaščitene izpostavljenosti UV-sevanju, poškodbe kože namreč nastajajo tudi ob razvoju zagorelosti in se nalagajo, z leti lahko pride do pospešenega staranja ter nastanka predrakavih sprememb in kožnega raka.
Opekline oči
Sončno sevanje lahko povzroči tudi opekline oči in razvoj očesnih bolezni, ki ogrozijo vid (npr. siva mrena očesne leče).
Poleg UV-sevanja delavce na prostem ogroža tudi dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, še posebej če je ta v kombinaciji s telesnim naporom, saj lahko pride do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi. Poveča se tveganje za nezgode pri delu.
V pomoč pri uvajanju ukrepov za zaščito delavcev in udeležencev športnih dogodkov pred škodljivimi sončnimi žarki in visokimi temperaturami je KIMDPŠ pripravil priporočila, dostopna na spletni strani: http://www.cilizadelo.si/varno-delo-na-soncu.
"V okviru kampanje pa poteka tudi oglasna akcija z zunanjim oglaševanjem na velikih plakatnih mestih, radijskimi oglasi in spletnim oglaševanjem," so zapisali.
