Srečanje strokovnega odbora glede nevarnosti opičjih koz je v četrtek sklical generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Strokovnjaki so razpravljali do sobote in prišli do zaključka, da je razsežnost in hitrost izbruha bolezni zelo zaskrbljujoča. Veliko je tudi neznank, so v soboto zvečer sporočili iz organizacije.
Opičje koze so se v začetku maja začele po svetu širiti iz zahodnoafriških in srednjeafriških držav, kjer je bolezen endemična. Večino novih primerov okužb so zabeležili v Zahodni Evropi, doslej že več kot 3200 primerov v skupno več kot 50 državah, v katerih ta bolezen ni endemična.
Kot je sporočil generalni direktor WHO, so strokovnjaki ocenili, da kljub temu hitremu širjenju opičje koze še ne predstavljajo nevarnosti globalnemu javnemu zdravju, kar je sicer najvišja stopnja opozorila, ki jo lahko izda WHO. A že zasedanje strokovnega odbora na to temo dokazuje, da je zaskrbljenost velika, je opozoril Tedros.
V Sloveniji je bilo do 23. junija po podatkih NIJZ potrjenih devet primerov pojava opičjih koz.
Okrepiti je treba sledenjem stikom
Potrebno bo takojšnje ukrepanje za zmanjšanje grožnje tega izbruha bolezni, je še opozoril Tedros. V prvi vrsti bo treba okrepiti sledenje stikom okuženih in njihovo izolacijo. Večjo skrb bo treba posvetiti tudi obolelim in zagotoviti, da bodo na voljo cepiva, je še opozoril Tedros.
Odbor strokovnjakov je sicer v poročilu ugotovil, da je "do velike večine primerov okužb prišlo med mladimi moškimi, ki so imeli spolne odnose z drugimi mladimi moškimi". Večinoma je do širjenja okužb prišlo v urbanem okolju "v socialno in spolno povezanih skupnostih", povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Odbor je na koncu še sklenil, da bodo širjenje opičjih koz podrobno spremljali in se po potrebi v naslednjih tednih znova sestali. Državam so še priporočili, naj izboljšajo medsebojno komunikacijo in diagnostične metode.
Vedno dvoumne izjave . Zato nihče več ne verjame. Kakor da bi bili sodobnika Pitije v Delfih.