V Peruju so razglasili izredne zdravstvene razmere v večjem delu države, saj sta vročinski val in močno deževje povzročila porast primerov virusa denga. Število smrti zaradi virusa v tej južnoameriški državi se je letos povečalo na 32, je včeraj dejal zdravstveni minister Cesar Vasquez. V prvih osmih tednih tega leta so zabeležili že 31.300 primerov te bolezni, je dodal.
Perujska vlada je v ponedeljek odobrila predlog za razglasitev izrednih razmer, je novinarjem povedal Vasquez nekaj ur po tem, ko je razglasil, da je izbruh mrzlice denga neizbežen. Izredne razmere bodo razglasili v 20-regijah od 25.
Denga je virusna vročinska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Pojavlja se v tropskih in subtropskih predelih sveta, predvsem v urbanih predelih Afrike, centralne in južne Amerike, jugovzhodne Azije, vzhodnega Mediterana in zahodnega Pacifika.
Večino primerov so v Peruju odkrili na severu države, kjer so bolnišnice polne obolelih. "Vreme je ustvarilo popolno gojišče za komarje, ki se lahko hitreje razmnožujejo," je dejal Vasquez. Lani je v Peruju zaradi mrzlice denga umrlo 428 ljudi, po uradnih podatkih pa jih je bilo okuženih 269.216. Od leta 2023 se andska država sooča z visokimi temperaturami in močnim deževjem zaradi vremenskega pojava El Nino, ki je segrel morja ob obali Peruja.
Porast denge tudi v naši bližini
Ob porastu števila okužb z dengo so ta mesec poročali tudi iz nam sosednje Italije, kjer so dvignili stopnjo pripravljenosti zaradi globalnega porasta števila okužb. Ob tem je pristanišča in letališča pozvalo, naj povečajo pozornost pri blagu, ki prihaja iz držav z visokim tveganjem za okužbe z virusom.
Ministrstvo za zdravje je navodilo izdalo, potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nedavno sporočila, da presenetljivo povečanje števila okužb z dengo po svetu predstavlja potencialno grožnjo javnemu zdravju.
Denga je virusna vročinska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Pojavlja se v tropskih in subtropskih predelih sveta, predvsem v urbanih predelih Afrike, Srednje in Južne Amerike, Jugovzhodne Azije, Vzhodnega Sredozemlja in Zahodnega Pacifika, na svoji spletni strani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Okužba z virusom denge poteka najpogosteje brez simptomov. Kadar se simptomi pojavijo, je bolezen največkrat podobna gripi. Glavni simptomi in znaki so visoka vročina, hud glavobol, bolečine za očmi, v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Pri petih odstotkih okuženih oseb bolezen lahko napreduje v hemoragično vročico, ki lahko ogroža življenje.
dezurni@styria-media.si
Sam bog ve vse nas še čaka. Vremenske spremembe, migracije,.., to vse terja nek davek.
Naslednjih 14 dni bo ključnih!
0,1 procent umrljivosti iz uradnih podatkov...najbrž jih še 1x toliko preboli spotoma...skratka spet medijski nateg ala COVID