Pogosto zelo lahkotno govorimo o narcizmu. Svojega prijatelja, sodelavca, otroka, partnerja in morda celo otrokovega učitelja, hitro obtožimo, da imajo narcistična nagnjenja. Imamo vedno prav ali se kdaj tudi motimo?
Najpogostejše metode (narcistične) manipulacije so*:
- Menjava teme
Na primer:
Žena: Nimam dovolj zrezkov za vse. Nisem vedela, da boš na večerjo pripeljal sodelavca.
Narcis: Ti se prav trudiš, da bi me uničila.
Žena: Jaz tebe? Kako … saj nisem …
Narcis: Vse, kar delaš, delaš proti meni.
- Prenos krivde
Ta običajno sledi menjavi teme. Narcis ne more oziroma ne sme biti nikoli ničesar kriv ali za karkoli odgovoren, saj se to ne ujema s popolno sliko njegove lažne osebnosti. Obtoženi smo neverjetnih, nerazumnih ali že stokrat »prežvečenih« stvari – in ko se samodejno začnemo braniti, narcis slavi zmago. Njegova napaka je pozabljena, naša pa središče pogovora, ki ga seveda naprej vodi on.
- Projiciranje
Čustva, občutki ali lastnosti, ki niso zaželeni, ki so neprijetni in težavni, so za narcisa nesprejemljivi, zato jih projicira na druge.
O narcistično osebnostni motnji govorimo v primeru egocentričnega posameznika, ki sam sebe povzdiguje nad druge, verjame, da si zasluži posebno obravnavo in lastne potrebe vidi kot pomembnejše od drugih.
Narcistični otroci kažejo nekatere posebne značilnosti in so nagnjeni k ustrahovanju drugih. Kako lahko te znake prepoznate pri otroku in kaj lahko naredite, si preberite na tej spletni strani.
- Prekinjanje
Za narcisa je najpomembnejše to, da vodi pogovor in v njem »zmaga« (uveljavi svoje interese).
- Omalovaževanje
Gre za razvrednotenje ali minimiziranje našega doživljanja, čustev in spoznanj. Če narcisu potožimo, da nas je nekdo (ali on) prizadel, nam bo odvrnil, da pretiravamo, da smo preobčutljivi, da ni tako, kot to vidimo mi, da je šlo le za šalo itd.
- Ponavljanje
S tem, ko narcis nenehno ponavlja iste »zgodbice« (npr. o svojih dosežkih, težkem življenju, žrtvovanju za druge, priznanjih/krivicah, ki jih je bil deležen), doseže marsikaj.
- Povzdigovanje glasu in čustveni izbruhi
Cilj povzdigovanja glasu in kričanja je, da nas osupne in prestraši – tako postanemo ranljivejši, izgubimo rdečo nit svoje obrambe ali pojasnjevanja, se čustveno vznemirimo in ne moremo razmišljati tako jasno kot sicer.
- Čustveno izsiljevanje in lažna iskrenost
Če me imaš rada, boš to naredila. Če ti kaj pomenim, mi boš pomagal. Če tega ne boš naredila, je med nama konec. Če ti rečem, da si zabita, je to le zato, ker sem do tebe iskren in ti povem v obraz. Ni moja krivda, če ne preneseš resnice!
Oboje, čustveno izsiljevanje in lažna iskrenost, sta metodi, s katerima nas narcis drži pod nadzorom in ohranja lastne občutke varnosti, večvrednosti in moči.
Težko se da kaj postoriti s takimi ljudmi, ker imajo to v genih.
Dodaj zraven še psihopat, pa imamo potencialnega serijskega morilca.
to je v skoraj vseh alinejah do nule opisana moja bivša ženskica ... fuf ... sem se je sicer odkrižal nekako, čeprav mi dolguje ful nekih stvari, ki jih moram nekako pozabit ... brrr ...