Primerjava študij je pokazala, da se je v Avstriji na vabilo k sodelovanju odzvalo približno enako število ljudi kot v Sloveniji, medtem ko je pri islandski študiji sodelovala le ena tretjina od vabljenih.
Pomembna razlika med slovensko in omenjenima študijama je tudi v tem, da sta tako Islandija kot Avstrija omejili starost sodelujočih. Največ ljudi so k sodelovanju povabili na Islandiji. Od 6.782 vabljenih, starih med 20 in 70 let, so bris odvzeli 2.283 osebam, pri čemer jih je bilo 13 pozitivnih na virus.
V Sloveniji je raziskava potekala deset dni v drugi polovici aprila. Povabljenih je bilo 3.000 ljudi vseh starosti. Udeležbo v raziskavi je potrdilo 46 % vabljenih. Odvzetih je bilo 1.367 brisov, pri čemer so odkrili 2 pozitivni osebi. Na podlagi 1.318 vzorcev krvi so pri 41 osebah našli protitelesa. Stopnja prekuženosti je tako po podatkih iz raziskave 3,1 % oz. pri 95 % intervalu zaupanja med 2 in 4 odstotki.
Slovesnka raziskava je prva raziskava, ki je izmerila prekuženost na reprezentativni populaciji celotne države z zadostno velikim številom preiskovancev. Uporabljen je bil združeni diagnostični pristop, kar pomeni, da so istočasno ugotavljali, ali je oseba prekužena z brisom in s krvnim testom. Poleg tega je pomembno, da gre za raziskavo, ki bo še pol leta spremljala sodelujoče osebe.
V Avstriji so raziskavo opravljali 5 dni v aprilu. Povabljenih je bilo 2.800 ljudi, starejših od 16 let. Odzvalo se je 51 odstotkov vabljenih. Bris so odvzeli 1.432 osebam, med njimi je bilo 5 pozitivnih na novi koronavirus. Na podlagi 269 vzorcev krvi (27 izbranih skupin) so izračunali prekuženost prebivalstva. Pri trinajstih od 269 vzorcev so odkrili protitelesa. Prekuženost je tako po njihovih izračunih 4,7 %, medtem ko je 95 % interval zaupanja veliko širši kot v Sloveniji, in sicer med 2 in 8 %.
