Nekaj dni nazaj smo poročali o 30 primerih okužb z mišjo mrzlico na Hrvaškem, pri čemer so večino primerov zabeležili na območju Medvednice pri Zagrebu. Nekaj primerov so v letošnjem letu že zabeležili tudi pri nas.
Štirje primeri v letošnjem letu
"Do sedaj so bili prijavljeni štirje primeri mišje mrzlice in sicer po en primer iz območja Celja, Kopra, Maribora in Novega mesta," razlagajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Mišja mrzlica se v Sloveniji ponavlja vsako leto sporadično (posamični primeri), ciklično pa tudi kot izbruh. "Tako smo porast mišje mrzlice zabeležili leta 2008, ko je v celem letu zbolelo 45 oseb, ter leta 2012 ko je zbolelo 185 oseb," pojasnjujejo pri NIJZ. Največja obolevnost tega leta je bila na območju Raven (29 primerov/100 000) in na območju Maribora ((22 primerov/100 000 prebivalcev), najnižja pa na območju Kopra (2 primer/100 000 prebivalcev) in Kranja (3,4 primera/100 000 prebivalcev).
Povzročitelj mišje mrzlice je Hantavirus, ki kroži v naravnih žariščih predvsem med glodalci, kot so miši, voluharji in podgane. "Med najbolj razširjenimi gostitelji in prenašalci za hantaviruse v Evropi je gozdna voluharica," razlagajo pri NIJZ. "Tudi v Sloveniji so najpomembnejši gostitelji virusov mišje mrzlice voluharice (predvsem gozdna voluharica) in miši (predvsem rumenogrla miš)."
Več žira, več miši in glodalcev
Dodajajo, da je ciklično pojavljanje izbruhov običajno povezano z povečanim številom miši in podobnih glodalcev. "Na povečano populacijsko gostoto gozdne voluharice v zmernih predelih Evrope in Balkana vplivajo predvsem leta, ko pride do izobilja plodov dreves, predvsem žira, ki je v prehrani gozdne voluharice glavno živilo," razlagajo pri NIJZ. "Bukev je najpogostejše listnato drevo v gozdnem pasu hribovitih krajev srednje Evrope. Cveti od aprila do maja, plod žir dozori jeseni kot trirobi orešek. Drevo plodi neenakomerno, saj daje eno leto veliko plodov, naslednji dve leti pa manj. Običajno bukev, ki s svojimi plodovi predstavlja najpomembnejšo hrano za voluharice, polno rodi (plod žir) vsakih 4–8 let, zato temu pojavu običajno sledi mišje leto in izbruh mišje mrzlice."
Velika količina hrane omogoča uspešno razmnoževanje in najverjetneje vpliva tudi na manjšo smrtnost med zimo. "Na pojav mišjega leta poleg razpoložljivosti hrane vplivajo tudi različne okoljske spremembe, kot so vremenski pogoji, kot so mile zime, ter verjetno pojav drugih regulatorjev, ki jih včasih ne znamo pojasniti," še pojasnjujejo pri NIJZ. "Virus je v naravi zunaj gostitelja, npr. v iztrebkih, gnezdišču, obstojen od 12-15 dni pri sobni temperaturi."
Ni videti, da bi bilo "mišje leto"
Najučinkovitejši ukrep, s katerim lahko vplivamo na obolevnost ljudi, je zmanjšanje izpostavljenosti glodalcem in njihovim izločkom. "Tveganje za prenos okužbe je večje v zaprtih prostorih kot na prostem," razlagajo pri NIJZ. "Pomembno je, da preprečimo glodalcem dostop v objekte, kjer ljudje bivajo, da ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za čistočo v kleteh, garažah in ostalih "priročnih" skladiščih."
Pomembno je tudi pravilno odstranjevanje onesnaženih živil, poginulih miši ter varno čiščenje onesnaženih predmetov in površin. "Prisotnost glodalcev v objektih zatiramo tudi tako, da po potrebi izvedemo deratizacijo ali nastavimo vabe, v katere se glodalci ujamejo," še pojasnjujejo pri NIJZ. "Tudi pri opravilih na vrtu, polju in drugih dejavnostih v naravi (taborjenje, rekreacija) poskusimo s svojimi aktivnostmi zmanjšati oziroma preprečiti izpostavljenost glodalcem ali njihovim izločkom."
Na populacijo glodalcev v naravnem okolju ne morejo učinkovito in varno vplivati, saj za to poskrbi narava sama.
Kaj je mišja mrzlica?
Dodajajo, da je poznanih več kot 25 antigensko različnih virusnih vrst. "Bolezen pri ljudeh povzročajo predvsem virusi Hantaan, Seoul, Puumala in Dobrava," pojasnjujejo pri NIJZ. "V Sloveniji bolezen povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava."
Inkubacijska doba do štirih tednov
Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. "Povzročitelj kroži v naravnih žariščih predvsem med glodalci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci," razlagajo pri NIJZ. "Povečano število obolenj je običajno povezano z povečanim številom miši in podobnih glodalcev."
Ljudje smo naključni gostitelji virusa. "Predpostavlja se, da se bolezen z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov (seč, iztrebki, slina) glodavcev," pravijo pri NIJZ. "S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje."
Več jo je pomladi in poleti
Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu dela. "Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev," opozarjajo pri NIJZ: "Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju pa tudi v mestih, kjer glodalci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih."
