"Točno, kdaj bodo šolniki prišli na vrsto, je težko reči"

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se po državi večinoma končuje cepljenje starejših od 80 let in se z marcem začenja cepljenje starejših od 75 let. Cepi se tudi že posebej ranljive kronične bolnike in nepokretne bolnike na domu, pripravljajo pa se tudi na cepljenje kroničnih bolnikov. 

"Cepilni centri morajo javiti, koliko imajo potreb za stare 80 plus, 75 plus. Tako dobijo vsak teden povpraševanje, da javijo, koliko odmerkov potrebujejo v naslednjem tednu," je potek razdeljevanja cepiva pojasnila Marta Grgič Vitek z NIJZ. "Ko teh podatkov še ni bilo, so na začetku cepivo porazdelili po Sloveniji proporcionalno glede na število prebivalcev, ki jih cepilni center oskrbuje."

Grgič Vitek ocenjuje, da bodo v marcu cepili starejše od 75 plus, aprila pa bi lahko na vrsto prišli starejši od 70 let in vsi ranljivi, kronični bolniki. Teh je veliko, zato bi mogoče lahko v prihodnje npr. dializne bolnike cepili tudi v bolnišnicah, je eno od možnosti navedla Grgič Vitek.  

Vladni govorec Jelko Kacin je napovedal, da bodo prihodnji teden začeli s cepljenjem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. "To je v tem trenutku prva prioriteta," je poudaril Kacin. "Če se bo zgodilo tako, bo prihodnji teden na voljo 40 tisoč odmerkov AstreZenece, ki je v tem trenutku, ko govorimo o zaščiti, najpomembnejše cepivo. Prvi odmerek po treh tednih zaščiti cepljenca oz. cepljenko, drugi odmerek sledi po 12 tednih oz. treh mesecih. Sledi šestmesečno obdobje, kar pomeni, da nas AstraZeneca ščiti devet mesecev. Tisti, ki se bodo cepili prihodnji teden, bodo praktično do božiča zaščiteni. Zato je to učinkovito cepivo, za katero upamo, da ga bomo dobivali v ustreznih količinah."

Marta Grgič Vitek je glede cepljenja šolnikov dejala: "Točno, kdaj bodo šolniki prišli na vrsto, je težko reči, ampak si predstavljam, da relativno kmalu, ker so relativno visoko uvrščeni. Nova strategija je od včeraj, te nove alineje so se pojavile včeraj, kam kdo na tej prednostni listi spada. Tako da to bo treba še malo razmisliti, kako in kaj. Glede na to, da je cilj strategije zmanjševanje umrljivosti in preprečevanje težkih potekov bolezni in s tem razbremenitev zdravstva, je seveda prva prioriteta kar se stroke tiče, to da se čim več pocepi najbolj ranljivih, to je starostnikov in posebej ranljivih kroničnih bolnikov." 

Marca občutno več odmerkov

V februarju so bile izvedene vse predvidene dobave. Tako smo prejeli skupaj 78.390 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer/BioNTech, 13.200 odmerkov cepiva Moderna in 52.800 odmerkov cepiva AstraZeneca. Skupaj je bilo tako v februarju dobavljenih 144.390 odmerkov cepiv, kar je bistveno več kot januarja, ko je bilo skupaj dobavljenih 82.575 odmerkov cepiv. 

Vlada RS

Marca naj bi dobili še sto tisoč odmerkov več kot februarja, je povedala Grgič Vitek. Predvidoma naj bi prišlo 99.450 odmerkov cepiva Pfizer, 30.000 odmerkov cepiva Moderna in 117.000 odmerkov cepiva AstraZeneca. Pod vprašajem tudi tokrat ostaja, koliko bo dejansko dobavljenih odmerkov cepiva AstraZenece. 

Podatki o opravljenih cepljenjih do 2. marca 2021 kažejo, da je bilo s prvim odmerkom cepljenih 125.429 oseb, kar znaša šest odstotkov prebivalstva, z drugim odmerkom pa 51.505 oseb oz. 2,5 odstotka prebivalstva. Precepljenost je izračunana glede na celotno prebivalstvo, poudarja Grgič Vitek. 

Vlada RS

Med cepljenimi je nekaj več žensk kot moških. 

Vlada RS

Glede na ocene je v zdravstvu s prvim odmerkom cepljenih 55 odstotkov zaposlenih, z drugim odmerkom pa 46 %. Ob tem Grgič Vitek dodaja, da je kar nekaj zaposlenih v zdravstvu bolezen prebolelo, tako da "bi lahko sklepali, da je okoli 60 odstotkov zaposlenih zaščitenih, ker so bili ali cepljeni ali so covid-19 preboleli". 

Vlada RS

Podatki o precepljenosti po regijah, kažejo da prednjači goriška regija, kjer je s prvim odmerkom cepljenih 7,3 odstotka prebivalstva, z drugim odmerkom pa 2,6 odstotka. 

Podatki ECDC glede precepljenosti v državah EU kažejo, da je Slovenija blizu povprečja. Povprečje EU, ko gre za cepljenje s 1. odmerkom, znaša 5,6 odstotka, povprečje za Slovenijo pa je 5,5 odstotka. Ko gre za precepljenost z drugim odmerkom pa je Slovenija (2,9 %) nad povprečjem EU (2,6 %). Grgič Vitek ob tem poudarja, da je to najbrž zato, ker ECDC prikazuje podatke preračunano na populacijo nad 18 let, medtem ko NIJZ računa glede na celotno populacijo. 

Vlada RS

Trije primeri smrti po cepljenju še v preiskavi

Največ cepljenih je bilo do sedaj s cepivom Comirnaty, proizvajalca Pfizer/BioNTech, posledično je bilo tudi prijav neželenih učinkov največ za omenjeno cepivo. Skupno število do sedaj cepljenih z omenjenim cepivom znaša 154.959, neželeni učinki so se prijavili pri 1823 osebah. Delež oseb, ki so prijavile neželene učinke, znaša 1,18 odstotka. S cepivom proizvajalca Moderne je bilo cepljenih 4910 oseb, neželene učinke pa je prijavilo 10 oseb (0,2 odstotka). S cepivom AstraZenece je bilo do sedaj cepljenih 12.737 oseb, od tega jih je 200 prijavilo neželene učinke po cepljenju (1,57 odstotka). 

Posamezna prijava navadno vključuje več prijavljenih neželenih učinkov pri isti osebi. Največ težav pri Pfizerjevem cepivu je bilo splošnih težav in sprememb na mestu aplikacije. "Od začetka cepljenja do vključno 28. 2. 2021 smo na NIJZ v register prejeli 13 prijavi po cepljenju s cepivom Comirnaty, ki so vsebovale neželene dogodke, ki smo jih klasificirali kot resen neželeni učinek (0,7 odstotka glede na vse posredovane prijave)," je povedala Grgič Vitek.

Med resne neželene učinke po cepljenju se po definiciji uvrščajo življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija, druga klinično pomembna stanja in smrt. 

"Pri petih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v časovni povezavi s cepljenjem. Komisija pri ministrstu za zdravje je dva primera obravnavala in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Trije primeri pa so še v fazi preiskave," je povedala Grgič Vitek. "Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih učinkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija: kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covida-19, prehodna možganska kap, prsna bolečina, levkemija/limfom. Tudi v teh primerih je bila povezava s cepljenjem malo verjetna." Prejeli so tudi nekaj prijav neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. Gre za vensko trombozo s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, anafilaksijo po cepljenju in možgansko kap 13 dni po cepljenju. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov. 

dezurni@zurnal24.si