Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je opravila test 20 vzorcev mleka, 10 vzorcev pasteriziranega in 10 vzorcev UVT mleka. Mleka so kupili v Ljubljani, v sedmih trgovinah. Preverjali so vsebnost maščobe, kalcija, aflatoksina M1 in zaviralnih snovi. Preverili so tudi število mikroogranizmov in bakterij ter senzorične lastnosti in označbo na embalaži.
"Rezultati so zelo dobri. Slovenci pijemo zelo dobro mleko, saj je polovica vzorcev prejela oceno zelo dobro (4 pasterizirana in 6 UVT mlek), kar se na naših testih zelo redko zgodi," je povedala Nina Kremić z ZPS. Rezultati testa so pokazali, da mleka vsebujejo toliko maščobe, kot je navedeno na embalaži. Prav tako to velja za vsebnost kalcija, ki ga v povprečju vsebujejo celo več, kot je navedeno.
Na testu so zaznali pomanjkljivosti pri senzoriki in toplotni obdelavi mlek. Sedem od destih pasteriziranih mlek je bilo obdelano na malenkost višji temperaturi pasterizacije, kar je po besedah Kremićeve nepotrebno, saj lahko isti učinek dosežemo pri nižji temperaturi. V enem od pasteriziranih mlek so zaznali malo večjo vsebnost mikroorganizmov, kar pomeni, da se mleko lahko hitreje pokvari. Pri nobenem od vzorcev ni bilo zaznati bakterij in strupenih snovi, prav tako ni noben vzorec vseboval aflatoksina M1 in zaviralnih snovi.
Strokovni preizkuševalci so pri senzoriki odkrili nekaj napak. Pet vzorcev pasteriziranega in šest vzorcev UVT mleka je dobilo zelo dobro oceno. Od tega sta dva vzorca pasteriziranega in dva vzorca UVT mleka dobila maksimalno število točk.
Za liter pasteriziranega mleka so v povprečju odšteli 0,93 evra, za liter UVT mleka pa 0,83 evra. Med slednjimi so se na testu najbolj odrezala najdražja mleka, medtem ko se je med pasteriziranimi mleki izkazalo, da cena ne odraža kakovosti.
Pasterizacija je postopek toplotne obdelave mleka po postopku, pri katerem surovo mleko segrevamo.
Ultravisok temperaturni postopek (UVT) se izvaja z obdelavo, ki vključuje stalen dotok toplote pri visoki temperaturi za kratek čas (najmanj 135 ºC v kombinaciji z ustreznim časom zadrževanja), tako da v obdelanem proizvodu, ki se hrani v aseptični zaprti embalaži pri sobni temperaturi, ni mikroorganizmov ali spor, sposobnih preživetja, ki bi se lahko razmnoževale, in zagotavlja, da proizvodi ostanejo mikrobiološko stabilni po 15 dneh inkubacije pri 30 ºC v zaprti embalaži ali po 7 dneh pri 55 ºC v zaprti embalaži ali po drugi metodi, ki dokazuje, da je bila opravljena ustrezna toplotna obdelava.
"Mleko je idealna prehrana"
Mleko je prva tekočina, s katero se srečamo. "Mleko je idealna prehrana. V nekem smislu je nezamenljivo, lahko prebavljivo, zato je pomembno, da je del naše vsakdanje prehrane," je dejal dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Mleko je zaradi visoke hraniline in biološke vrednosti nenadomestljivo in pomemben del prehrane nosečnic, doječih mater, otrok, športnikov in starejše populacije. Kdor mleka ne mara, ga lahko nadomesti z mlečnimi izdelki, ki v enaki meri ohranjajo bistvene komponente. Ob tem je opozoril, da bi zelo težko zadostili potrebe po kalciju, če bi mleko izločili iz prehrane.
Mleko naj bo del vsakodnevne prehrane
Mleko ni več tako priljubljeno, kot je bilo nekoč, pravi Gregorič. Opozoril je, da se v zvezi z mlekom širi veliko neresnic, povezanih z mlekom. Raziskava, ki so jo opravili na NIJZ, je pokazala, da danes le še 40 odstotkov odraslih vsak dan pije mleko. Število tistih, ki opuščajo mleko v prehrani, pa narašča. Če predšolska populacija še zadosti potrebam po mleku, pa je problematično predvsem stanje pri mladostnikih, kjer samo polovica uživa mlečne izdelke.
NIJZ priporoča, da so mleko in mlečni izdelki del vsakodnevne prehrane. Pomembno je, da otroci, pri katerih ni omejitev za uživanje mleka, uživajo polnomastne izdelke. Za otroke odsvetujejo pasteririzirano mleko, ker delno izgubi hranilno vrednost, pa tudi ker takšno mleko zaradi karamelizacije sladkorja delno spremeni okus. Odsvetujejo vse izdelke, ki vsebujejo dodane sladkorje.
Posamezniki imajo lahko težave z uživanjem mleka. Tisti, ki imajo alergijo na mleko, ne smejo uživati mleka in mlečnih izdelkov. Alergija na mleko je vezana na mlečne beljakovine in odziv na telesa nanje, kot da gre za neki tujek. Druga težava, ki prizadene posameznike, je laktozna intoleranca. Gre za nesposobnost črevesa, da prebavi laktozo. Na tržišču so danes na voljo izdelki, ki ne vsebujejo laktoze in ki jih lahko ti posamezniki uživajo.
V trgovinah prodajajo surovo mleko, polno mleko, pol posneto mleko, posneto mleko in homogenizirano mleko.
dezurni@zurnal24.si
