Na NIJZ so pripravili navodila za okužene z virusom opičjih koz, ki se zdravijo v domači oskrbi. Slednji naj ostanejo doma, omejijo stike in upoštevajo priporočila za preprečevanje širjenja bolezni v obdobju, ki ga določi zdravnik in načeloma traja, dokler ne odpadejo kraste.
Če morajo okuženi z virusom opičjih koz, denimo zaradi obiska zdravnika, dom zapustiti za kratek čas, naj uporabljajo zaščitno masko in si kožne spremembe pokrijejo z oblačili, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Začetni simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Znotraj treh dni od pojava omenjenih simptomov se običajno razvije tudi izpuščaj, ki se sčasoma preoblikuje v krasto. V primeru poslabšanja bolezni svetujejo, da se bolnik po telefonu posvetuje z družinskim zdravnikom, sicer pa dežurno ambulanto ali 112.
Brez obiskov in z omejenimi stiki
Na NIJZ poudarjajo, naj okuženi na svojem domu ne sprejemajo obiskov. Če si gospodinjstvo delijo z več osebami, naj omejijo stike in se, če je možno, zadržujejo v svoji sobi. Še posebej naj se izogibajo majhnim otrokom, nosečnicam in osebam z oslabljenim imunskim sistemom. Izogibajo naj se tudi stikom z domačimi živalmi.
Če se v domačem okolju ne morejo izogniti stikom z ostalimi člani gospodinjstva, tako okuženemu kot članom gospodinjstva priporočajo uporabo zaščitne maske. Okuženi naj uporabljajo svoj jedilni pribor, higienske pripomočke, perilo, posteljnino in brisače. Svetujejo zračenje prostorov za pet do deset minut večkrat na dan.
Prav tako svetujejo vzdržnost od spolnih odnosov. Uporaba kondoma ne prepreči prenosa okužbe, saj se bolezen prenaša tudi preko izpostavljenih kožnih lezij.
Obvestiti je treba tesne stike
Ob tem okužene naprošajo, da obvestijo osebe, s katerimi so bili v tesnem stiku v obdobju svoje kužnosti. Kot pojasnjujejo, je oseba ob začetku izpuščaja že kužna, kužna pa je lahko tudi, ko izpuščaja še nima, ima pa druge znake bolezni - vročino, mrzlico, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izčrpanost, otekle bezgavke. Odpadanje pa nakazuje konec obdobja kužnosti.
Kot tesni stiki med drugimi štejejo spolni partnerji, člani skupnega gospodinjstva, negovalci simptomatske ali kužne osebe ter sopotniki, ki so potovali v skupnem prevoznem sredstvu s simptomatsko osebo več kot osem ur na razdalji enega do dveh sedežev. Na spletni strani NIJZ so na voljo navodila za osebe, ki so bile izpostavljene okužbi, in navodila za okužene.
V Sloveniji so doslej potrdili dva primera okužbe z virusom opičjih koz. Za zdaj je znano le, da sta obe osebi pripotovali iz Španije.
Kako ravnati, če ste bili v stiku z okuženim?
Osebam, ki so bile v tesnem stiku z okuženim z opičjimi kozami v času njegove kužnosti, svetujejo, da opazujejo svoje zdravstveno stanje v obdobju 21 dni od zadnjega tesnega stika. V primeru omenjenih znakov okužbe ali novega nepojasnjenega izpuščaja, naj po telefonu pokličejo zdravstveno službo in omejijo stike do izključitve diagnoze opičjih koz.
Pogosto naj si umivajo roke ter upoštevajo higieno kašlja in kihanja. Spolnih odnosov in tesnega fizičnega stika z drugimi osebami naj se vzdržijo 21 dni ali do izključitve diagnoze opičjih koz. V enakem obdobju naj se izogibajo stiku s hišnimi ljubljenčki.
Za ostale stike ukrepi niso potrebni. V to kategorijo po navedbah NIJZ spadajo bežni, kratkotrajni stiki. Med njimi stiki s sodelavci, ki ne delijo pisarne, z osebami, ki si delijo fitnes naprave, savno ali kopel ter z zdravstvenimi delavci, ki uporabljajo zaščitno opremo.
Tistim, ki niso prepričani, če so bili z okuženim v tesnem stiku, svetujejo samoopazovanje in spremljanje zdravstvenega stanja 21 dni od zadnjega stika.
