1. Koliko zaščitne maske ščitijo pred okužbo?
V raziskavi, kjer je bilo nad 12 tisoč udeležencev, so ugotovili, da se verjetnost okužbe z 17,4 odstotka v primeru nošenja mask zmanjša na 3,1 odstotka, če maske nosimo.
Ohranjanje enega metra medosebne razdalje je v drugi študiji (nad 12 tisoč udeležencev) verjetnost okužbe z 12,8 odstotka zniža na 2,6 odstotka.
Ne en ne drug ukrep stoodstotno ne ščitita pred okužbo, oba skupaj pa bistveno znižata verjetnost okužbe.
Več: https://www.thelancet.com/pdfs/journals/lancet/PIIS0140-6736(20)31142-9.pdf
2. Koliko okuženih nima nobenih znakov bolezni?
Asimptomatskih okužb je verjetno okoli 20 odstotkov, 60 odstotkov je simptomatskih »prehladov«, 20 odstotkov pa ima težji potek.
3. Ali lahko okužen človek, ki še ni zbolel, širi virus?
Seveda, zlasti v predsimptomatski fazi (preden zboli), ko je količina virusa v nosnožrelenm prostoru izredno velika (okoli 2 dni pred simptomi). Zaradi tega pojava je smiselno nositi maske! Če človek ne bi bil izjemno kužen pred začetkom simptomov, bi nosili maske samo bolniki, kot pri gripi (oziroma bi morali ostati doma v samoizolaciji). Klinično zdravi ljudje (ki se počutijo zdravi) v predsimptomatski fazi so zelo pomemben prenašalec bolezni, ker imajo veliko virusa in so zato upravičeno glavna tarča epidemiologov (zato maske, testiranja in karantene).
4. Koliko mrtvih bi bilo pri nas, če bi se epidemija razširila tako kot v Bergamu ali na Švedskem?
Pri nas je doslej umrlo 155 bolnikov s covidom-19, kar je 74 na milijon prebivalcev. Bergamo je imel nad 2000 mrtvih/milijon, Lombardija 1129 mrtvih/milijon, Švedska ima 579 mrtvih/milijon, je v odgovoru kolegom zdravnikom zapisal Ihan.
Po švedskem scenariju bi imeli tako pri nas 1214 mrtvih, torej dobrih tisoč več jih imamo zdaj, če bi se v Sloveniji ponovil scenarij iz Bergama pa bi bilo mrtvih štiri tisoč več ljudi.
5. Ali drži, da se pri nas umrlih bolnikov s covidom-19 ne obducira?
Pri infekcijskih boleznih je običajno, da za potrditev diagnoze in vzroka smrti zadošča kombinacija klinične slike, kliničnih preiskav in mikrobiološke potrditve. Če je diagnoza jasna, se ne obducira. Obducira se klinično nejasne vzroke smrti, infekcijske bolezni pa zaradi zelo specifične diagnostike in poteka bolezni navadno to niso.
Je pa Inštitut za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani opravil sedem obdukcij umrlih s covidom-19, in sicer tri v aprilu, eno v maju, eno v juliju in dve v avgustu. Vsi obducirani so umrli v bolnišnici. Pri vseh sedmih je bil vzrok smrti covid19 ali z njim povezani zapleti. Pri vseh sedmih je šlo za hudo neposredno okvaro pljuč zaradi virusne okužbe, ki se je v petih od sedmih primerih kazala s sliko tako imenovanih šokovnih pljuč.
6. Koliko ljudi umre s covidom-19 in koliko zaradi covida-19?
Nemška obdukcijska študija klinično potrjenih covid-19 smrti je pokazala, da je v 95 odstotkih vzrok smrti zaradi covida-19, v petih odstotkih pa je bil virus prisoten, vzrok smrti pa v drugi bolezni (International Journal of Legal Medicine volume 134, pages1275–1284 (2020) https://doi.org/10.1007/s00414- 020-02336-7)
7. Ali je umrljivost za covidom-19 res primerljiva z gripo?
V eni najhujših sezon gripe 2018/2019 je v ZDA po podatkih CDC umrlo 79.400 ljudi. Letos jih je zaradi covida-19 že več kot dvesto tisoč.
8. Ali ni več škode zaradi zaprtja države in omejevanje dostopa do zdravnikov?
Pri mnogih bolnikih bi okužba s covidom-19 v bolnišnici pomenila hujše posledice kot če se sploh ne bi zdravila. "Onkološko zdravljenje v kombinaciji s covid-19 kar 3,5-krat poveča verjetnost komplikacij, ki zahtevajo intenzivno zdravljenje in katerega smrtnost je nad 50% (AmJClinOnc, 6 junij). To pomeni, da je za bolnika varneje, da se v takih razmerah ne zdravi – kar je pa tudi nesprejemljivo, zato je potrebno storiti vse, da virus ne vdre v bolnišnice, kjer zdravijo tudi onkološke bolnike – to pa so praktično vse slovenske bolnišnice. Podobno je z večjimi kirurškimi posegi (Lancet 4 julij) – v kombinaciji s covidom-19 se izrazito poveča tveganje hudih pooperativnih pljučnih komplikacij – od 8% brez covida narastejo prek 50% s covidom, kar prispeva k siceršnji smrtnost operacij dodatnih 5-10%, v mnogih podskupinah bolnikov pa tudi večkratnik tega. In ker kirurški posegi lahko doletijo kogarkoli in jih opravljajo v vseh bolnišnicah, je tudi to razlog tako silovitega “branjenja” bolnišnic pred “prekuževanjem”, kot ga za “normalno populacijo” svetujejo ljudje, ki nimajo resnega vpogleda v problematiko," opozarja Ihan.
Če je virusa več, bi se pogosteje okužili tudi ljudje, ki delajo v bolnišnicah, kar bi onemogočilo normalno delo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih.
9. Ali drži, da pozitiven test PCR ne dokazuje, da je oseba zbolela za covidom-19?
Pozitiven test skoraj stoodstotno zanesljivo dokazuje prisotnost delčka virusa v odvzetem vzorcu. Ali je nekdo bolan, pa se ugotovi na podlagi bolezenskih znakov.
10. Ali ne drži, da delčki virusa v telesu ostanejo tudi potem, ko človek že ozdravi?
Da, a zato pri testu upoštevajo tudi količino virusa.
Celotne odgovore Alojza Ihana lahko najdete tukaj.
dezurni@zurnal24.si
"Po švedskem scenariju bi imeli tako pri nas 1214 mrtvih, ... scenarij iz Bergama pa bi bilo mrtvih štiri tisoč več ljudi." ------------------ Za kontekst je nujno dodat da je redna letna smrtnost pri nas 20.000, tj okrog 1%. Za… ...prikaži večZa rakom vsako leto zboli več kot 12.000, letos pa je tretjina postavljenih diagnoz manj... Zaradi ne-zdravljenja ima torej 4.000 ljudi veliko verjetnost prezgodnje smrti za rakom.
Gospod Ihan, kar veliko neresnic je v teh izjavah. Papir prenese vse. Realnost je pa taka, da se ob nošnji mask verjetnost okužb zmanjša praktično neznatno. Razlog je povsem preprost: vsaj 1/2 ljudi jo nosi NAROBE! Druga stvar: pozitiven PCR… ...prikaži več je dAAAAleč od 100%. Nekaj primerov: na nedavni križarki 12 napačno pozitivnih. Na tenis turnirju Francije: napačno pozitiven bosanski trener. Sestra je preživela korono in bila na testiranjh v treh dneh zaporedoma: negativna, pozitivna, negativna. ??
Kako politični odgovori :)