Predstojnik Centra za nalezljive bolezni dr. Mario Fafangel poudarja, da je fokus tako Centra za nalezljive bolezni kot samega Nacionalnega inštituta za javno zdravje zagotoviti kvalitetne podatke. Zaradi zamude pri digitalizaciji sistema davek plačujemo zdaj, opozarja. Papirnat sistem, kot ga je še leta 2017 imel NIJZ, omogoča obvladovanje manjšega izbruha, nemogoče pa je na takšen način voditi epidemijo, razsežnosti covida-19. Podatki so pomembni, saj se na podlagi podatkov in njihove interpretacije svetuje, kako ukrepati, kako iti po eni poti ali po drugi, če prva ne deluje. Na NIJZ so naredili veliko korakov za lažje zbiranje podatkov, v prihodnjem tednu se jim obeta še dodatna izboljšava, ki jim bo olajšala delo.
Dr. Zarja Muršič, članica ekipe Sledilnik covid-19 je pojasnila, da podatke črpajo iz različnih virov, med drugim od NIJZ, Inštituta za mikrobiologijo, ministrstva za zdravje, ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za šolstvo itd. Poleg tega so člani ekipe v stiku z različnimi ljudmi, saj želijo imeti čim več virov informacij. Ko so zadovoljni s kakovostjo in točnostjo podatkov ter najdejo najboljši način vizualizacije podatkov, te predstavijo tudi javnosti. Podatke o presežnih smrtih so, recimo, spremljali že dlje časa, a tega niso delili z javnostjo, dokler se niso uskladili z NIJZ in MNZ, da so dobili najbolj ažurne in kakovostne podatke, ki so zanimivi za uporabnike.
Pomembna je transparentnost
Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan pripravlja dnevne projekcije širjenja covida-19 pri nas. "Epidemija ima svoje matematične zakonitosti. Karkoli danes naredimo, se bo poznalo 14 dni kasneje. Ne vemo pa, kako se bodo ljudje obnašali," je pojasnil. IJS v svojih projekcijah prikaže več scenarijev, kaj bi se zgodilo v prihodnje, če bi se več ali manj srečevali. Iščejo značilne datume, ko se sprejemajo ukrepi ali se zgodi kaj drugega, da vidimo, če se potem čez 14 dni kaj zgodi. Prvi ključni cilj njihovih modelov je, ali se epidemija ustavlja ali ne in kako hitro. Drugi cilj je, ko vidijo, kako se stvari odvijajo, napovedati, kaj se bo v bolnišnicah dogajalo čez teden ali dva.
Vsega se ne da napovedati. Tako jih je presenetilo to, da že več kot mesec dni vztrajamo na platoju. Težko je napovedati, koliko časa bo ta faza še trajala. Na vprašanje, ali je to vztrajanje na platoju posledica tega, da se bistveno več zdaj opravljajo hitri testi, je Cizelj odgovoril, da ne, čemur je pritrdil tudi Fafangel. Med pozitivnimi testi so namreč samo opravljeni testi z metodo PCR. "Hitri testi lahko vplivajo le tako, da pomagajo identificirati nekaj, kar potrdimo s PCR," je pojasnil Fafangel. Z javnozdravstvenega vidika je ključno, da najdemo pozitivne takoj, da jih takoj izoliramo in s tem omejimo širjenje virusa.
Zarja Muršič je poudarila, da je treba razumeti, zakaj so antigenski testi tako pomembni. S takšnim testiranjem imamo možnost prevzeti nadzor nad epidemijo, saj lahko med na videz zdravo populacijo zaznamo več kužnih oseb. Te osebe lahko potem izoliramo zelo hitro. Dejstvo je, da je število potrjenih testov, ki so odkriti vsak dan, le vrh ledene gore, želeli pa bi videti, kako velika je ta gora.
Strinja se tudi dr. Fafangel, ki opozarja, da ne vidimo, kaj se dogaja pod tem platojem, na katerem smo. Pravočasno testiranje pa nam lahko omogoči to, da bomo videli ledeno goro. Prepričan je tudi, da dejstvo, da je nekdo pozitiven na hitrem antigenskem testu, vpliva na posameznikov vedenje in da bo velika večina takih ostala doma.
Dejansko okuženih štirikrat več
Cizelj je postregel z zanimivimi številkami. "Imamo približno 1500 pozitivnih PCR testov na dan, kar je nekaj malega več kot en na minuto. Dejansko okuženih je štirikrat več. Opravka imamo s štirimi srečanji zdravega z okuženim na minuto, takih s prenosom. Teh srečevanj je zelo veliko," je dejal.
Fafangel je poudaril, da je pomembno, kako se izvaja komunikacija. Z javnozdravstvenega vidika "ne ni dobra opcija". Poudaril je, da je naša dolžnost, da omogočimo bolnim, da so doma, da je na voljo 100-odstotno nadomestilo, možnost dela od doma itd. "Ne smemo podcenjevati izčrpanosti od teh ukrepov in tega, da smo družbena bitja. Ko bodo prazniki, bo ta želja še večja. Pomagati je treba ljudem in jim povedati, kako varno ravnati," je dodal.
Podatki ne širijo virusa
Virus širimo ljudje. "Niti dobri niti slabi podatki ne povzročajo širjenja virusa," poudarja dr. Leon Cizelj. Dejstvo, da vsak dan poslušamo številke, lahko pripelje do tega, da se nanje navadimo. A Cizelj opozarja, da so številke nujne za ukrepanje in razumevanje tega, kaj se dogaja. "Ta trenutek smo pri 50 do 60 mrtvih zaradi covida, dolgoletno slovensko povprečje je 55 mrtvih na dan. Covid je ta trenutek daleč najmočnejši vzrok smrti v novembru in bo tudi decembru," je poudaril.
"Dokler ne bomo prešteli praznih stolov za našimi mizami, ne bomo imeli občutka, kaj to pomeni," meni Fafangel, ki se strinja, da je prav, da so številke komunicirane transparentno. "Imeti 60 mrtvih na dan ni sprejemljivo," poudarja in dodaja, da je treba ukrepati, da se to ne bo več dogajalo in se o tem pogovarjati. Ali je kdo umrl s covidom, zaradi covida, ob covidu, v tem trenutku po njegovem mnenju ni pomembno. Iz podatkov o presežnih smrtih je razvidno, kakšen je vpliv covida.
"Za vsemi temi številkami so ljudje, starši, otroci nekoga. Tega se je treba zavedati. To, da nam dnevno umre avtobus ljudi, ne sme iti mimo nas," pravi dr. Zarja Muršič. Pomisliti je treba tudi na druge, ki so pod ogromnim pritiskom in ki bodo lahko tudi kasneje imeli težave zaradi tega, kar se dogaja zdaj.
"To je sindemija, več pandemij skupaj. Verjetno bomo prej zaključili pandemijo nalezljive bolezni kot ostale pandemije, ki so pridružene temu," ocenjuje dr. Fafangel.
Njihovemu pogovoru, v katerem so spregovorili o tem, kako pridobivajo in analizirajo podatke, lahko prisluhnete na spodnjem posnetku.
Le kje živimo, če je "glavni" Jelko Kacin?
ne verjamem vam
No, ja, imamo kombinacijo, razdvojene, nekredibilne politike, in podhranjeno, strokovno šibko in nekonsistentno stroko. Med njimi pa solira vladni govorec. Se čudite, da ne vidijo vrha ledene gore ?😎