V primerjavi z lanskim letom, ko smo v Sloveniji zabeležili 56 novih primerov okužbe z virusom hiv, kar je bilo največ doslej, je število novih bistveno nižje.
Do vključno 22. novembra je bilo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih 33 primerov novih diagnoz okužbe s hiv, kar je 23 manj kot lani. Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) je bilo novih diagnoz 23, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Lani je bilo novih diagnoz med MSM 46.
V obdobju zadnjih deset let (2006–2015) in do 22. novembra letos je bilo v Sloveniji skupno prijavljenih 506 novih diagnoz okužbe s hiv. V primerjavi z večino držav Evropske unije (EU) imamo še vedno relativno nizko prijavno incidenco.
Manj tudi poznih diagnoz
Za razliko od lanskega leta, ko smo med MSM zabeležili 18 zelo poznih diagnoz okužbe s hiv, pa smo jih letos do vključno 22. novembra zabeležili le 9, kar je najmanj v zadnjih desetih letih.
Pri devetih od desetih bolnikoh, ki so zboleli za aidsom v letu 2016, je bila tudi okužba s hiv prepoznana v istem letu. V letu 2016 sta umrla dva bolnika po diagnozi aidsa, za aidsom zbolelo sedem oseb, tri manj kot v letu 2016. Pri šestih je bila okužba s hiv prepoznana šele v letu 2017.
"Ta padec števila novih diagnoz je predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem sprememb glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjega zdravljenja oseb z novo diagnozo okužbe s hiv," pravi Irena Klavs z NIJZ.
Številne okužbe še vedno skrite
"Poudariti je sicer treba, da tu ne govorimo o številu letošnjih okužb, saj tega ne poznamo, temveč o številu novih diagnoz, a ker je obseg testiranja podoben kot prejšnja leta, diagnoz pa bistveno manj, bi morda lahko rekli, da se je vendarle nekaj zgodilo, kar se epidemije tiče in da je to posledica naporov, ki smo jih na tem področju vlagali deležniki, ki delujemo na tem področju," pravi Mitja Ćosić, strokovni sodelavec društva Legebitra na področju hiva.
Podatki o skupnemu številu prijavljenih primerih novih diagnoz okužb s HIV podcenjujejo resnično število. Odvisni namreč niso le od števila ljudi, ki živijo s hiv, ampak tudi od obsega testiranja, ki je v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami relativno majhen.
Zaradi poznih diagnoz okužbe s hiv zamujamo številne priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje in preprečevanje novih okužb.
"Pomembno kdo se testira"
Obseg diagnostičnega testiranja na okužbo s HIV je v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami v Sloveniji še vedno relativno majhen. V letu 2016 je bilo na 100 prebivalcev v Sloveniji opravljenih 1,7 testa, podobno kot v preteklih letih. "Vendar ni tako pomembno koliko se testira, temveč kdo se testira. Žal nam zelo enostavno zbiranje podatkov o številu diagnostičnih testiranj ne omogoča razumeti ali se je stopnja testiranja povečala v skupinah bolnikov z večjo verjetnostjo okužbe s HIV in na primer ali je povpraševanje po testiranju poraslo med MSM, v skupini z v povprečju višje tveganim vedenjem," poudarjajo na NIJZ.
Legebitra: testiranje smo normalizirali
V društvu Legebitra testiranja izvajajo v okviru programa Odziv na hiv v partnerstvu z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete. "Namenjeno je moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, na voljo pa je v Ljubljani, Celju, Kopru, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Radovljici in Ptuju, v načrtu pa imamo še nekaj mest po državi," razlaga Ćosić. "S tem projektom smo vzpostavili novo kulturo testiranja med ciljno populacijo – test, ki je nekako veljal za nekaj stresnega, smo normalizirali, ljudje pa ga zdaj jemljejo kot del običajne skrbi za svoje zdravje."
Letos so naredili več kot 900 testov, kar dokazuje, da uživajo zaupanje ciljne skupine. "To je odlično - testiranje je eden najučinkovitejših preventivnih pristopov kar se tiče hiva. Če se oseba, ki ima hiv, testira, se lahko takoj prične zdraviti, obenem pa se prepreči možnost širjenja okužbe, saj zdravljene osebe, ki nimajo zaznavnega virusa v krvi, hiva ne morejo prenesti naprej," poudarja Ćosič.
UKC Maribor: V mariborski regiji ni anonimnega in brezplačnega testiranja
V mariborski regiji žal ni možno anonimno in brezplačno testiranje oseb na okužbo z omenjenimi virusi, sporočajo iz UKC Maribor. Zato bo 1. decembra, ob svetovnem dnevu AIDSA v avli kirurške stolpnice mariborskega UKC potekalo brezplačno in anonimno testiranje na virus HIV ter na virusa hepatitisa B in C.
