"Večorganski vnetni sindrom je v zadnjih dveh letih na našem oddelku najpogostejša sistemska imunsko posredovana bolezen," je v intervjuju za N1 povedal otroški imunolog in vodja Kliničnega oddelka za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na ljubljanski Pediatrični kliniki Tadej Avčin.
Dejal je, da so na kliniki od začetka epidemije obravnavali skupno 69 otrok z večorganskim vnetnim sindromom in opozoril, da smo po številu primerov večorganskega vnetnega sindroma glede na število prebivalcev v svetovnem vrhu. "Število teh primerov je tudi dober pokazatelj, kako razširjen je virus v populaciji. Približno eden na tisoč otrok se bo po okužbi moral spoprijeti s to prekomerno vnetno reakcijo po stiku z virusom," je dodal. Najmlajši bolnik je bil star štiri mesece, najstarejši 18 let.
"Ti bolniki so praktično preplavili naš oddelek. Prišli so kot cunami. Najprej v prejšnjem jesensko-zimskem obdobju in v letošnjem spet. Kot zdravnik pediater torej neposredno vidim, kaj ta virus lahko povzroči otroku. Zdi se mi izjemno neugoden za pediatrično populacijo."
Dr. Tadej Avčin za N1
Pogostejši prekomerni sistemski vnetni odzivi po stiku z virusom
Čeprav imajo otroci v primerjavi z odraslimi v povprečju bistveno blažji potek okužbe s covidom-19, pa imajo na drugi strani pogostejše prekomerne sistemske vnetne odzive po stiku z virusom. Večina otrok z večorganskim vnetnim sindromom ni imela popolnoma nobene predhodne kronične bolezni, je povedal zdravnik.
In kako resna je bolezen? "Če je stanje prepoznano prepozno, so lahko težje prizadeti notranji organi, predvsem srce, lahko pa je tudi smrtno," je opozoril Avčin. Na srečo zaenkrat kaže, da po zdravljenju funkcija srca dolgoročno ni prizadeta, so pa pri nekaterih bolnikih, ki so imeli v akutni fazi izrazito prizadeto srce, po normalizaciji vseh vnetnih parametrov opravili dodatno preiskavo z magnetno resonanco, ki je pokazala še vedno prisotno prizadetost tkiva srčne mišice – edem.
Omikron bi lahko število zapletov zmanjšal
"Ne vemo še, kaj to pomeni na dolgi rok, zato v sodelovanju s kardiologi preiskave srca opravljamo v rednih intervalih, da lahko zaznavamo morebitne spremembe. Srce nima mehanizmov za regeneracijo, tkivo se ne more obnoviti. Poškodovano tkivo se bo zabrazgotinilo, in tudi če tako srce deluje dobro, ne vemo, kaj se bo z njim dogajalo na dolgi rok," je poudaril.
15-20 odstotkov otrok, ki so preboleli večorganski vnetni sindrom, ima motnje pozornosti, koncentracije, oteženo sledi pouku v šoli in podobno, je dejal dr. Avčin.
Na srečo pa prvi indici kažejo, da bi lahko bili zapleti z večorganskim vnetnim sindromom pri omikronu redkejši, je pojasnil pediater, čeprav je po njegovem mnenju za trdnejše zaključke še prezgodaj. "Kot rečeno, se večorganski vnetni sindrom pojavi nekaj tednov po preboleli okužbi, torej moramo za bolj zanesljive podatke počakati, kako se nam bo trenutno dogajanje poznalo na februarskih številkah."
