Sredi novembra so bile regijske epidemiološke službe obveščene o kopičenju primerov salmoneloz najprej v murskosoboški regiji, nato pa še na območju Raven na Koroškem, Celja in osrednjeslovenske regije. Bolniki so pomoč izskali zaradi driske, bruhanja, povišane telesne temperature in oslabelosti. Epidemiološko poizvedovanje je pokazalo, da osebe med seboj niso bile povezane, navajale pa so uživanje tatarskega biftka v dneh pred pojavom simptomov. Inšpekcijski nadzor je pokazal, da je bilo meso proizvedeno v obratu Fingušt, Mesnine Štajerske.
Med 12. in 26. novembrom 2022 je bilo skupno prijavljenih 138 primerov okužbe s salmonelo, med njimi je bilo 70 žensk in 68 moških, je povedala epidemiologinja Sanja Vuzem z NIJZ. Povprečna starost obolelih je bila 33 let. Laboratorijsko je bilo potrjenih 94 primerov, v 44 primerih pa je šlo za verjetne primere, kar pomeni, da laboratorijsko niso bili potrjeni, so pa kot sorodniki ali prijatelji obolelih uživali isto živilo. Zdravljenje v bolnišnici je bilo potrebno v 33 primerih. Primeri so se pojavljali v osmih od devetih regij, izjema je bila novogoriška regija. Večina primerov pa je bila v severovzhodni Sloveniji.
Zabeležili so dva vrhova, je povedala epidemiologinja Sanja Vuzem z NIJZ. Prvi vrh je bil med 14. in 16. novembrom, drugi pa med 21. in 22. novembrom, kar se je skladalo z nakupom tatarskega biftka.
"V sklopu epidemiološke preiskave je bilo odvzetih 97 vzorcev blata in dva vzorca krvi za hemokulturo. Prav tako smo v epidemiološki preiskavi uspeli pridobiti vzorec živila, ki ga je prinesel eden od bolnikov od doma, ker je še imel shranjenega, in ga poslali na mikrobiološko analizo. Analize so pokazale, da je bila iz 93 vzorcev blata in dveh vzorcev krvi za hemokulturo izolirana salmonela enteritidis. Nadalje smo za 87 humanih oz. človeških izolatov te salmonele in za en živilski izolat postavili indikacijo za sekvenciranje celotnega genoma te bakterije, ki ga je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Izmed 87 humanih izolatov je bila pri 84 izolatih ugotovljena ozka sorodnost med temi genetskimi zapisi bakterije in razvrstitev v isto gručo. Soroden je bil tudi vzorec živila," je pojasnila Vuzem.
O izbruhu so obvestili tudi mednarodno strokovno javnost in posredovali tudi sekvenco reprezentativnega izolata. V tujini niso zaznali primerov, ki bi bili sorodni primerom, potrjenih v Sloveniji.
Inšpekcijski nadzor pokazal več nepravilnosti
Na podlagi podatkov o izbruhu sta bila naslednji dan izvedena inšpekcijski nadzor in pregled ter sprejem izjav zaposlenih o zdravstvenem stanju. Vzetih je bilo tudi 5 vzorcev živil, med katerimi so bile tudi surovine, uporabljene za proizvodnjo tatarskega biftka, je pojasnila Nadja Štrk iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo živil (UVHVVR).
Še isti dan je proizvajalec prejel rezultate analiz lastnega vzorčenja, ki so bili vzeti 18. novembra na podlagi prijave trgovske verige Lidl. Analiza je pokazala, da je bila v treh lotih biftka prisotna salmonela interitidis.
Veterinar je nato odredil odpoklic živil, vsi zaposleni pa so bili napoteni na pregled. Izrečena je bila previdnostna prepoved dajanja v promet vseh potencialno okuženih živil.
Ugotovitve inšpekcijskega nadzora v primeru suma na salmonelozo.
Izvedeni so bili tudi drugi inšpekcijski pregledi. V okviru teh pregledov se je ugotovilo, da izvajalec ni izvajal uradnega vzorčenja na predpisan način, saj vzorčenje ni bilo izvedeno v petih podenotah, temveč izključno v eni. Prav tako ni bil veljaven naveden rok uporabe živila.
V dnevu po prejemu prijave trgovske verige je proizvajalec izvedel temeljito čiščenje, kjer je vključil tudi plinjenje, ki ga sicer izvaja trikrat letno. Obenem se je izkazalo, da so bili štirje izmed zaposlenih okuženi s salmonelo, a niso bili v neposrednem stiku z biftkom, ki je bil proizveden v rizičnem obdobju.
Ko je bila varnost proizvodnje živil ponovno zagotovljena, je bila 30. novembra ponovno sproščena proizvodnja v obratu.
Neposrednega vzroka okužbe z analizami izvajalca in analizami UVHVVR ni bil dokazan. Po sprejetju vseh preventivnih ukrepov proizvajalca se salmonela ni nikjer več pojavljala. Kljub temu je obrat še označen za obrat z višjim tveganjem, kjer zdaj teče višja stopnja rednih pregledov in vzorčenja.
Prekrškovni postopek še ni zaključen.
S salmonelami je lahko okuženo npr. surovo meso, najpogosteje perutnina, jajca. Če omenjenih živil pred zaužitjem primerno toplotno ne obdelamo, se lahko okužimo. Salmonele se širijo s stikom z okuženimi in obolelimi osebami. Bolnik oziroma okužena oseba izloča salmonele z blatom. Od tod pridejo na roke oziroma v okolje in na druge ljudi. Okužba se lahko pojavi tudi zaradi neposrednega stika z okuženimi živalmi.
Kaj, o atipični pljučnici, ki razsaja na Trstenjakovi pa, ni nič novega. Človek bi mislil, da so v karanteni, a se svobodno gibljejo po DZ.
Fingušt ni edini mesar v Mariboru ,ki prodaja izdelke sumljivega porekla . Inšpektorji jih morajo večkrat obiskati in vzeti vzorce preden pride meso do kupca . Žal jih obiščejo samo ko pridejo po narezke !🍗🥩🍠