Na trgu poznamo več oblik kontracepcijskih metod za preprečevanje neželene nosečnosti, med katerimi je v Sloveniji daleč najbolj priljubljena hormonska kontracepcija. Podobno je tudi v večini evropskih držav. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v lanskem letu izdanih več kot 600.000 omotov hormonske kontracepcije. Ocenjujejo, da je v Sloveniji skoraj 55.000 uporabnic, največ v starostni skupini 20-24 let (25 % vseh prebivalk v tej starosti). Sledi starostna skupina 25 - 29 let (16 % prebivalk). Poročajo, da je v zadnjem desetletju raba hormonske kontracepcije v Sloveniji sicer upadla. Leta 2020 je bila za 24 % manjša kot leta 2010. Izredna profesorice dr. Bojana Pinter, specialistka ginekologije in porodništva iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, upad trenda povezuje z večjo rabo materničnega vložka.
Tako kot vsa zdravila lahko tudi kontracepcijske tabletke povzročijo možne stranske učinke. Ti so lahko blagi ali resni, pogosti ali redki. Približno ena od desetih žensk, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, se lahko sooči s katerim izmed naslednjih neželenih učinkov: slabost, glavobol, motnje razpoloženja, boleče dojke in motnje v mesečni krvavitvi, povečanje telesne mase.
Stroka trdi, da se tveganje za nastanek krvnih strdkov pri jemanju kontracepcijskih tablet veča s starostjo. Po 40. letu je tveganje tako dvakrat višje. To velja predvsem za kombinirano hormonsko kontracepcijo, ki vsebuje hormona estrogen in progestogen.
V nedavnem primeru, ki se je zgodil v Sloveniji, starost ni igrala vloge. Dekle, ki je zaradi uporabe kontracepcijskih tablet dobila krvne strdke in so jo morali odpeljati v bolnišnico, je namreč šele sredi 20 let, je poročal Večer. Kaj torej vpliva na nastanek krvnih strdkov in za kako pogost pojav gre?
Dr. Pinter nam pojasni, da se krvni strdki, kot je venska tromboza, pojavljajo v splošni populaciji v enem do dveh primerov 10.000 žensk v enem letu. Ob jemanju hormonske kontracepcije se to tveganje poveča za dva do šestkrat. Tveganje najbolj naraste v obdobju nosečnosti, ko se poveča za najmanj desetkrat.
Kot navede specialistka ginekologije in porodništva raziskave kažejo, da se tromboze pogosteje pojavljajo v določenih družinah: "Če so na primer sorodniki v prvem kolenu imeli trombozo pred 45. letom starosti, je tveganje pri takšni ženski povečano. V takem primeru kombinirane hormonske kontracepcije niti ne predpišemo. Lahko pa povsem varno izdamo recept za učinkovito hormonsko kontracepcijo s progestogeni ali maternični vložek. Pri svetovanju moramo upoštevati tudi morebitne zdravstvene omejitve in pa slog življenja. Tako lahko vsaka ženska z našim ustreznim svetovanjem izbere zase najprimernejšo metodo."
Možnosti izbire je torej več, ginekolog zato oceni širše zdravstveno stanje in predlaga metode s pomočjo sodobnih priporočil o svetovanju kontracepcije. "Slovenija je ena redkih držav s svojimi nacionalnimi priporočili, ki so nam dostopna tudi v mobilni aplikaciji. Z uporabo najnovejših priporočil zagotavljamo visoko raven svetovanja kontracepcije v Sloveniji," razkrije stokovnjakinja.
Izbira kontracepcijske metode za posameznico je odvisno od več dejavnikov. Na splošno sta ženskam najbolj pomembni učinkovitost in varnost kontracepcije. Kot najbolj učinkoviti in varni metodi sta se izkazala maternični vložek in hormonska kontracepcija. "Tudi kondom je dovolj učinkovit ob dosledni in pravilni rabi," še omeni specialistka ginekologije in porodništva. Nanje večinsko prisegajo mladi (80 %). Ostalih 20 % pa jih uporablja hormonsko kontracepcijo ali kondom in hormonsko kontracepcijo. Dvojna metoda kontracepcije je tudi najboljša metoda, saj ščiti tako pred neželeno nosečnostjo kot pred spolno prenosljivimi okužbami.
Kako pa je s povišano telesno maso in plodnostjo?
"Povečanje telesne teže za kilogram ali dva se lahko pojavi pri nekaj odstotkih žensk. Vedeti pa moramo, da se mlada dekleta in ženske telesno še razvijajo in tudi zaradi tega lahko pridobijo kakšen kilogram," odgovori ginekologinja.
Vprašamo jo še, če lahko jemanje hormonske kontracepcije pripelje do neplodnosti. Zdravnica to ovrže. Pojasni, da raba hormonske kontracepcije plodnost pravzaprav ohranja, saj je sluz materničnega vratu bolj gosta. Posledično mikrobi težje prodrejo v rodila. Zaradi tega redkeje prihaja do medeničnih vnetij in vnetij jajcevodov, ki se lahko zamašijo in vodijo v neplodnost. Hormonska kontracepcija naj bi imela pozitiven učinek še na manjšo pojavnost cist na jajčnikih in krvavitev, posledično je s tem manj možnosti za nastanek zarastlin v medenici, ki prav tako lahko vodjo v neplodnost.
"Raba hormonske kontracepcije zavre tudi razrast endometrioze, ki je lahko pri nekaterih ženskah še neodkrita in je kasneje pogosto povezana z neplodnostjo. Seveda pa varovalni učinek hormonske kontracepcije postane manj pomemben po 30. letu starosti, ko postane staranje jajčnika in jajčnih celic vedno bolj pomemben vzrok neplodnosti pri ženskah," razloži dr. Pinter.
To so miti, ki ne držijo
Za konec sogovornica ovrže nekaj najpogostejših mitov, ki se držijo hormonske kontracepcije.
Drugi mit se drži materničnega vložka, ki naj ne bi bil primeren za ženske, ki še niso rodile. "Nasprotno! Maternični vložek velja za zelo učinkovito in varno metodo, ki postaja vse bolj popularna kontracepcijska metoda po svetu."
Največ krvnih strdkov jim pa žal dajejo samo cepivski strupi !!! ! !!!
Beeeeee
Važno da je natepavanje v nezavest