Ameriški znanstveniki so leta 2022 oblikovali dieto, ki naj bi podaljšala življenjsko dobo za 15 do 20 let. Splošno znano je, da ima način prehranjevanja, skupaj z zdravim načinom življenja in gibanjem, velik vpliv na zdravje in življenjsko dobo. Njegov pomen je že v četrtem stoletju pred našim štetjem prepoznal Hipokrat, ki je dejal: "Naj bo hrana vaše zdravilo in zdravilo vaša hrana."
Časopis Cell je objavil študijo, v kateri je skupina strokovnjakov iz različnih ameriških inštitutov in univerz analizirala desetletja raziskav različnih prehranskih navad. Tako so analizirali omejevanje vnosa kalorij in osredotočanja na določena hranila. Na podlagi tega so zbrali podatke o zdravstveni koristi uživanja različnih skupin živil.
Prav tako so v raziskavi uporabili razpoložljive podatke, ki izvirajo iz populacij, kjer je dolgo življenje običajno.
Eden od avtorjev študije, Valter Longo z Univerze Južne Kalifornije v Los Angelesu, je za New Scientist dejal: "To bo imelo velik vpliv na svet. Dieta bi lahko podaljšala pričakovano življenjsko dobo za 15 do 20 let."
Glavna načela diete za dolgo življenje:
Potrebno je zaužiti toliko kalorij, da ohranjate vitko linijo. Hrana mora biti pretežno rastlinskega izvora. Prav tako je potrebno uvesti omejitve, kdaj lahko jeste ter kdaj ne. Poleg tega je vsako leto potrebno imeti več ciklov postenja.
Znanstvene raziskave že leta dosledno dokazujejo, da zmanjšan vnos kalorij pozitivno vpliva na dolgoživost.
Ocenjuje se, da okoli 11 milijonov ljudi po vsem svetu vsako leto umre zaradi prevelikega vnosa kalorij ter napačnih vrst hranil. Presežek kalorij neizogibno vodi v debelost ter povzroča bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen ter raka.
Šeststopenjski načrt diete za dolgoživost
Načrt prehrane, ki ga priporoča ameriška ekipa, je mogoče razčleniti na šest korakov. Načrt vključuje ukrepe za vzdrževanje zdrave ravni krvnega sladkorja in izklop osrednjega telesnega sistema za staranje:
1. Vnos kalorij mora biti omejen, da se ohrani indeks telesne mase (ITM) za moške med 22 do 23 ter za ženske od 21 do 22.
2. Prehrana naj bo sestavljena predvsem iz celih zrn, stročnic ter oreščkov. Vnos mesa je treba omejiti, saj se tako zmanjša prekomerna izpostavljenost aminokislini, znani kot metionin. V prehrano je treba vključiti tudi ribe.
3. Nerafinirani ogljikovi hidrati naj predstavljajo 45 do 60 odstotkov kalorij, 10 do 15 odstotkov beljakovin naj bo rastlinskega izvora, 25 do 35 odstotkov pa maščob.
4. Nehati morate jesti vsaj tri ure pred spanjem, čemur sledi približno 12-urni post.
5. Pet dni v mesecu morate uvesti dieto, ki posnema post. Dieta mora temeljiti na rastlinski prehrani z malo sladkorja, ogljikovimi hidrati in kalorijami, ampak z visoko vsebnostjo maščob. Takšno dieto je potrebno izvajati vsaka dva do tri mesece.
6. Uživanje alkohola naj bo zmerno – ni priporočljivo, da zaužijete več kot pet enot na teden. Ena enota alkohola je 10 ml čistega alkohola, približno 25 ml vodke, 100 ml rdečega vina in približno 250 ml piva. Vse je odvisno od vsebnosti alkohola v teh pijačah.
Raziskovalci opozarjajo, da je potrebno dieto za dolgoživost oblikovati tako, da se izognemo podhranjenosti, zlasti pri populaciji nad 65 let. Tako namreč preprečimo šibkost in bolezni, ki lahko povzročijo zmanjšano kostno ali mišično maso ali nizko število krvnih celic.
Prav tako priporočajo, da se omejevanja kalorij lotimo premišljeno zaradi možnih stranskih učinkov, kot sta zmanjšan libido ter motena termoregulacija.
Raziskovanje različnih diet
Ameriški znanstveniki so v svoji analizi raziskovali tudi učinke različnih priljubljenih diet z različno vsebnostjo hranil, kot so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine iz različnih virov.
Kot en primer navajajo ketogeno dieto, ki spodbuja visok vnos maščob ter nizek vnos ogljikovih hidratov in beljakovin.
Prav tako poudarjajo, da so se nekatere velike epidemiološke študije osredotočile posebej na vnos ogljikovih hidratov in smrtnost. Ena študija je spremljala 85.168 žensk (starih med 34 in 59 let) ter 44.548 moških (starih med 40 in 75 let). Nihče od sodelujočih ni imel bolezni srca, raka ali sladkorne bolezni že 26 oziroma 20 let.
Študija je pokazala, da je dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki temeljijo na živalskih virih, povezana z večjo smrtnostjo tako pri moških kot tudi pri ženskah. Prehrana z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki je vsebovala več rastlinskih sestavin, pa je bila povezana z nižjo smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni.
Pri moških, ki so uživali živila pretežno živalskega izvora z malo ogljikovimi hidrati, so zabeležili 66-odstotno povečanje tveganja smrti zaradi raka, medtem ko se je pri ženskah na enaki dieti tveganje povečalo za 26 odstotkov.
Vključena tudi vegetarijanska in veganska prehrana
Poudarili so še, da je več študij pokazalo, da imajo vegetarijanci, ki poleg rastlinske hrane uživajo tudi ribe, manjše tveganje za smrt zaradi vseh vzrokov kot pa tisti, ki jedo meso. Vseeno pa je veganska prehrana povezana z zmanjšanim tveganjem za raka, hipertenzijo in sladkorno bolezen.
"Veganska prehrana je povezana s 43-odstotnim povečanim tveganjem za vse zlome in z 2,3-kratno večjo pojavnostjo zlomov kolka v primerjavi z nevegansko prehrano. To slabost lahko delno pojasnimo s pomanjkanjem nekaterih aminokislin."
"Če povzamemo, to pomeni, da so podatki skladni z velikimi koristmi veganske diete pri staranju in boleznih. Prav tako je veganska prehrana povezana tudi z manjšimi koristmi v primerjavi z vegetarijansko ali peso-vegetarijansko prehrano. Razlog za to lahko tiči v tem, da tovrstne diete preprečujejo šibkost povezano z vegansko prehrano," so zapisali avtorji.
Z optimalno dieto je najboljše začeti čim prej
Vsako leto zaradi prenizkega vnosa kalorij umre na milijone ljudi. Po drugi strani pa je prevelik vnos lahko prav tako nevaren. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je debelost danes v svetu dosegla razsežnosti epidemije, zaradi katere letno umre najmanj 2,8 milijona ljudi. Nekoč so to bolezen povezovali z državami z visokim dohodkom, danes pa je razširjen tudi v državah z nizkim in srednjim dohodkom.
V sklopu projekta Global Burden of Disease so odkrili, da bi ljudje s prehodom na boljšo prehrano lahko pridobili več let življenja.
Če bi na to dieto prišli pri 20 letih ter vztrajali z njo, bi dieta ženskam podaljšala povprečno življenjsko dobo za več kot 10 let ter moškim za več kot 13 let. Če bi na to dieto prešli pri 60 letih, bi življenjsko dobo podaljšali za osem let, pri 80 letih pa za 3,4 leta.
Tako so postavili hipotezo, da je dolgoživost povezana z zmanjšanjem srčno-žilnih bolezni ter z zmanjšanjem tveganja za raka.
Študija tudi pravi, da bi bil najbolj optimalen dnevni vnos kalorij okoli 1.800 kcal (več za moške in manj za ženske). Običajni priporočeni dnevni vnos je trenutno približno 2.000 kcal za ženske ter 2.500 za moške.
Naša prehrana vodi v številne bolezni
Avtorji v svoji raziskavi prav tako opozarjajo, da naša trenutna prehrana pogosto povzroča hiperglikemijo in povišane ravni inzulina, inzulinu podobnega rastnega faktorja (IGF-1), holesterola ter trigliceridov.
Številne študije na živalih so pokazale, da zmanjšan vnos kalorij pozitivno vpliva na dolgoživost. "Poskusi na različnih živalih so pokazali, da so živali imele nižjo težo, nižjo raven glukoze in inzulina na tešče, večjo občutljivost na inzulin in ugodnejše profile lipidov," so zapisali. Vse te lastnosti pa so bile odkrite tudi v kratkoročnih kliničnih poskusih zmanjševanja kalorij pri ljudeh.
Učinki posta
V analizi je tudi obravnavana tehnika omejevanja vnosa kalorij s postom. Posebno pozornost namenjajo intermitentnemu postu, torej dieti, kjer hrano zaužijemo v določenem časovnem okvirju. En model veleva, da je potrebno vse obroke zaužiti v 8-urnem obdobju, čemur sledi post, med katerim se ne zaužije nič kaloričnega. Po drugem modelu sta v tednu določena dva dneva, kadar se ne zaužije nič kaloričnega.
"Časovno omejevanje hranjenja ima pozitivne učinke tako pri glodalcih kot tudi pri ljudeh. Vendar težave s skladnostjo in stranski učinki kažejo, da je trenutno idealno obdobje hranjenja 11 do 12 ur na dan," so dejali avtorji.
Za konec je potrebno še poudariti, da tovrstna optimalna prehrana, ki je bila predstavljena v analizi, še ni bila raziskana v dolgoročni in množični študiji.
Najboljša dieta in edina, ki resnično deluje, je tista kitajska, ki se ji reče "Manjžri"..
Gor na sliki ga žingajo, domov še ne gredo.... to je recept!!!!!
Pa psihične obremenitve? Aja, niso pomembne četudi te kap rukne!