V avtomatih s hrano in pijačo na fakultetah prevladujejo izdelki z nezdravim prehranskim profilom, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so pod drobnogled vzeli sto avtomatov.
Sladkor in maščobe
Raziskava je potekala na vseh slovenskih univerzah, v njej pa so popisali skoraj 3300 vzorcev hrane in pijače.Tržni pregled je razkril, da je izbira pestra, vendar je ponudba bolj zdravih živil, ki si jih sicer študentje želijo, kar je razkrila tudi anketa med študenti, bolj izjema kot pravilo - avtomati so napolnjeni predvsem z živili, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli in tudi maščobe. Več kot polovico predstavljajo tekočine (najpogosteje različne pijače, voda z okusom, kole in ledeni čaj), z dobrimi 30 odstotki sledijo sladki prigrizki…, povsem na dnu, z 0,2 odstotka pa so sadje in zelenjava.
En sadni tekoči jogurt iz avtomata - večina jih je na voljo v 500-gramski embalaži - vsebuje okoli 60 gramov sladkorja, kar je enako kar 12 kockam sladkorja.
Kupujejo sladke prigrizke, želijo pa zdravo hrano
V odgovoru, delež katerih živil bi študentje želeli v avtomatih povečati, so bili na prvih mestih sadje, sveže solate, smutiji, suho sadje, oreški in primerno kakovostni sendviči. Pod izbiro drugo pa so najpogosteje zapisali, da želijo tudi ponudbo živil, ki so primerna za vegetarijance in vegane. "Rezultati ankete, ki smo jo izvajali med študenti univerz v Sloveniji, so pokazali, da študenti avtomate uporabljajo razmeroma pogosto, hkrati pa so s ponudbo hrane in pijače le deloma zadovoljni – tretjina študentov je z njo zadovoljna, približno isti delež pa je zadovoljen le s ponudbo pijače. Udeleženci najpogosteje posegajo po pijačah in po sladkih prigrizkih, vendar pa je bilo iz odgovorov razbrati, da si želijo bolj zdravih alternativ (npr. sadje, sveže solate) ter večjo izbiro izdelkov prilagojenih posameznim prehranskim skupinam – veganskih, vegeterijanskih, brezglutenskih in da bi v avtomatih kupovali pogosteje, če bi bila ponudba primernejša," pravi Daša Kokole iz Mladinske zveze Brez izgovora in dodala:
Težava v navajenosti ali ceni?
Študentje sicer pravijo, da si želijo bolj zdrave ponudbe, vendar so izkušnje ponudnikov drugačne, odziv študentov na možnost nakupa bolj zdravih živil namreč ni bil vedno pozitiven, izdelki so ostajali in so jih morali zavreči.
Lahko razloge za to iščemo tudi v višji ceni izdelkov v avtomatih, v pogosto slabši kakovosti sendvičev in tudi v dejstvu, da študentje tovrstnih živil morebiti niso navajeni kupovati v avtomatih?
Na ZPS se zavedajo, da ne morejo pričakovati, da v avtomatih ne bo več sladkih pijač ter slanih in sladkih prigrizkov, vendar si želijo, da bi bil njihov delež manjši, možnost izbire zdravih živil pa večja.
Bistveno dražje kot v trgovini
V anketi je kar 75 odstotkov anketirancev odgovorilo, da so živila v avtomatih dražja kot v trgovini. Cene v avtomatih so pričakovano večje kot v trgovinah, pri nekaterih izdelkih sicer »le« 10 odstotkov, pri drugih, še posebej pri pijačah, pa so lahko razlike še večje. Presenetile so nas predvsem očitno velike razlike med cenami enakih izdelkov v avtomatih na različnih fakultetah. Če bi v trgovini za vodo ošteli 0,35 evra, boste na eni fakulteti odšteli 0,50 evra, na drugi pa celo 0,75 evra.
Pri vas nepismeni šiptarji pišejo prispevke?