Namesto sladkarij posezite raje po kakiju, svetujejo na Inštitutu za nutricionistiko - Nutrisu. "Kaki ima visok delež sladkorja, več kot ga je v drugih sadežih – jabolkih, breskvah, hruškah in pomarančah," pojasnjujejo. Ima pa številne koristne sestavine: "Je vir kalcija in kalija, vsebuje tudi magnezij in fosfor ter cink, železo, mangan. Bogat je z vitaminom A, vsebuje pa tudi vitamin C." V njem se nahajajo tudi prehranske vlaknine ter veliko antioksidantov, kot so askorbinska kislina, karotenoidi, polifenoli in tanini.
"Fenolne spojine z antioksidativnim delovanjem lahko zmanjšajo tveganje kroničnih bolezni z zaščito tkiv pred poškodbami zaradi radikalov," pojasnjujejo in dodajajo, da naj bi tanini imeli anti-mutagensko, anti-karcinogensko in antioksidativno aktivnost. Na Kitajskem so sadeže in liste uporabljali celo ob kašlju, hipertenziji, paralizi, ozeblinah, opeklinah in krvavitvah. Sto gramov sadeža ima sicer 70 kalorij.
Pazite, da ni poškodovan
Sadež je lahko rumene, oranžne ali rdeče barve, ponavadi se ga obere med poznim septembrom in zgodnjim decembrom. Kaki je sladek, vendar ima večina sort trpek okus preden sadeži popolnoma dozorijo. Obstajajo pa tudi sorte, ki so že ob obiranju sladke in dobre. To velja za nekatere sorte, kjer se kakiji jedo kot jabolka, trdi. "Ob nakupu pazimo, da ni poškodovan," opozarjajo in dodajajo, da lahko dozori pri sobni temperaturi, še hitreje pa, če ga postavimo v bližino jabolk. Zrele sadeže lahko shranjujemo za krajši čas v hladilniku.
